Prvo berilo: Smrt nima oblasti nad Jezusom
Apd 2,14.22 -33
Berilo iz Apostolskih del.
Na binkoštni dan je vstal Peter z enajstérimi,
povzdignil glas in spregovóril:
»Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu!
To védite in prisluhnite mojim besedam!
Jezusa Nazaréčana, ki ga je Bog pred vami potŕdil
z močmi, čudeži in znamenji,
ki jih je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste,
njega so prav kakor je Bog hotel in predvideval izročíli vam,
vi pa ste ga po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili.
Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obúdil od mrtvih;
saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.
David namreč pravi o njem:
›Vedno sem videl pred sabo Gospoda,
na moji desnici je, da ne omahnem.
Zato se je razveselilo moje srce in vzradóstil se je moj jezik.
In v upanju bo počivalo moje meso,
ker moje duše ne boš prepústil podzemlju,
svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
Dal si mi spoznati pota življenja,
napólnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.‹
Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu:
umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami
do današnjega dne.
Ker pa je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil,
da bo sad njegovih ledij posádil na njegov prestol.
Videl je v prihodnost in govóril o vstajenju Mesija,
da ni bil prepuščën podzemlju
in njegovo telo ni videlo trohnobe.
Tega Jezusa je Bog obúdil in mi vsi smo temu priče.
Bil je povišan na Božjo desnico
in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha
in tega je razlil, kakor vidite in slišite.«
Spev z odpevom
Ps 16,1 -2.5.7- 10.11 (R prim. 11)
Odpev: Gospod, daj mi spoznati pot življenja.
ali: Aleluja.
Varuj me, o Bog, saj se k tebi zatekam.
Gospodu pravim: »Ti si moj Gospod, zame sreče ni brez tebe.«
Gospod, ti si delež moje dediščine in moja čaša,
ti imaš v rokah mojo usodo. Odpev.
Slavim Gospoda, ki mi svetúje,
tudi ponoči me moje srce opominja.
Vedno imam pred očmi Gospoda;
ker je na moji desnici, ne bom omahnil. Odpev.
Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje;
tudi moje telo bo prebivalo varno.
Zakaj moje duše ne boš prepústil podzemlju,
svojemu zvestemu ne boš dal videti trohnobe. Odpev.
Daješ mi spoznati pot življenja,
polnost veselja pred tvojim obličjem,
večne radosti na tvoji desnici,
večne radosti na tvoji desnici. Odpev.
Drugo berilo: Odrešeni smo s Kristusovo krvjo
1 Pt 1,17 -21
Berilo iz prvega pisma apostola Petra.
Preljubi,
če kličete za Očeta tistega, ki vsákogar sodi nepristransko,
le po njegovem dejanju,
preživíte v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini.
Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja,
ki ste ga podedovali od očetov,
niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato,
ampak dragocena kri Kristusa,
jagnjeta brez graje in brez madeža.
Že pred stvarjenjem sveta je bil spoznan,
razodél pa se je poslednji čas za vas.
Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obúdil od mrtvih
in mu dal slavo, tako da sta vaša vera in upanje v Bogu.
Aleluja prim. Lk 24,32
Aleluja. Gospod Jezus, razkrivaj nam Pisma,
vžgi nam srce, ko govoriš z nami. Aleluja.
Evangelij: Učenca spoznata Jezusa po lomljenju kruha
Lk 24,13 -35
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Glej, prav tisti dan, prvi po soboti,
sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas,
ki se imenuje Émavs
in je šestdeset stadijev oddaljena od Jerúzalema.
Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo.
In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala,
se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.
Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala.
Rekel jima je:
»O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?«
Žalostna sta obstala
in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa,
mu je odgovóril:
»Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve,
kaj se je tam zgodilo te dni?«
»Kaj neki?« je rekel.
Dejala sta:
»To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom,
ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi
pred Bogom in vsem ljudstvom;
kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji
dali obsoditi na smrt in križati.
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.
Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst.
Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa,
so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle,
kako so se jim prikazali angeli, ki so povedali, da on živi.
Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó,
kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel:
»O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse,
kar so povedali preroki!
Mar ni bilo potrebno,
da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?«
Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki
ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni.
On pa se je delal, kakor da gre dalje.
Silila sta ga in govorila:
»Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.«
In vstopil je, da bi ostal pri njiju.
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil,
razlomil in jima ga dal.
Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.
On pa je izginil izpred njiju.
In rekla sta drug drugemu:
»Ali ni najino srce gorelo v nama,
ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?«
Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem
ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi.
Govorili so: »Gospod je res vstal
in se prikazal Simonu.«
Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti
in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.