Prvo berilo: Bog je dajal hrano v puščavi
5 Mz 8,2 -3.14b- 16a
Berilo iz pete Mojzesove knjige.
Mojzes je govóril ljudstvu:
»Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog,
teh štirideset let vôdil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil
in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu,
ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne.
Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano,
ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje;
pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha,
kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust.
Ti pa glej, da ne pozabiš Gospoda, svojega Boga,
ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti,
ki te je vodil po veliki in strašni puščavi,
kjer so strupene kače, škorpijoni
in suhi kraji, kjer ni vode;
ki ti je tôčil vodo iz kremenaste skale;
ki te je v puščavi hranil z mano,
ki je tvoji očetje niso poznali.«
Spev z odpevom
Ps 147,12 -15.19 -20 (R 12a)
Odpev: Slávi, Jeruzalem, Gospoda!
ali: Aleluja.
Slávi, Jeruzalem, Gospoda,
hvali svojega Boga, o Síon!
Zakaj utŕdil je zapahe tvojih duri,
blagoslôvil je tvoje sinove v tvoji sredi. Odpev.
Naklanja mir tvojim mejam,
nasičuje te z najboljšo pšenico.
Svoje oznanilo pošilja na zemljo,
hitro se širi njegova beseda. Odpev.
Jakobu sporoča svoje besede,
Izraelu svoje zakone in sodbe.
Tako ni stóril nobenemu narodu;
njegove postave niso spoznali. Odpev.
Drugo berilo: Ker je kruh eden, smo mi eno telo
1 Kor 10,16 -17
Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Korínčanom.
Bratje in sestre,
mar kelih zahvale, ki ga blagoslavljamo,
ni udeležba pri Kristusovi krvi?
Mar kruh, ki ga lomimo,
ni udeležba pri Kristusovem telesu?
Ker je kruh eden, smo mi, ki nas je veliko, eno telo,
ker smo vsi deležni enega kruha.
PESEM SLEDNICA
Ni obvezna; lahko jo beremo ali pojemo tudi samo od znaka ‡.
Hvali, Sion, Rešenika,
nam pastirja in vodnika
s himnami in pesmimi.
Naj ga hvali, kar ga hoče,
ni prehvaliti mogoče
ga v nobenih hvalnicah.
Dar posebnega češčenja:
živi kruh in vir življenja
danes nam je predložen.
Pri večerji v živi veri
bil je trumi dvanajstéri
zbranih bratov izročen.
Bodi polna, bodi glasna,
bodi mila, bodi jasna
vernih hvala in radóst.
Dan slovesni se ponavlja,
dan ustanovni se proslavlja,
kar je dana ta skrivnost.
Nov je Kralj pri tem obredu
novo jagnje v novem redu
mesto starega nam dal.
Novo pride, staro mine,
pred resnico sen izgine,
noč premaga dan svetal.
Kar tedaj je Kristus stóril,
to – učencem je govóril – v moj spomin naj se vrši!
Naročilo se spolnjuje,
kruh in vino se daruje
za rešenje vseh ljudi.
Nauk dan je za kristjane,
kruh tedaj meso postane,
vino pa postane kri.
Vid in um ne izmodruje,
živa vera potrjuje:
nadnaravne so reči.
Te podobe raznolike
skrivajo reči velike
v znamenjih, a ne v stvareh.
Jed, pijača sam postane,
vendar Kristus cel ostane,
pričujoč v podobah dveh.
Kdor uživa, razdeliti
ga ne more, ne zlomiti,
celi Jezus pride vanj.
Kakor eden, tisočéri,
vsak ga prejme v isti méri,
za nikogar ni ga manj.
Dan je dobrim, dan krivičnim,
le z učinkom prav različnim:
za življenje ali smrt.
Je krivičnim v pogubljenje,
dobrim vernim pa v življenje,
dvojen, glej, je vstop odprt.
Če podoba se prelomi,
ne premišljaj in ne dvomi,
delci toliko dadó mi,
kakor v celem skrito je.
Ne deli se Božje Jagnje,
ne spreminja njega stanje,
le deli se, kar je vnanje,
notranjega znamenje.
‡ Angelska je, glejte, hrana
potnikom v popotnjo dana,
kruh resničen za kristjana,
tega ne mečímo psom.
Se v podobah označuje:
ko sin Izak se žrtvuje,
jagnje praznično daruje,
mana daje prednikom.
Ti, pastir, nas s kruhom hrani,
ti nam, Jezus, stoj ob strani,
ti nas pasi, ti nas brani,
ti nam daj med nebeščani
mesto v večnih radostih.
Ti, zaklad močí, modrosti,
tu že vir nam vse sladkosti,
sprejmi nas med svoje gósti
tudi v rajski tam blagósti
v družbi svojih blaženih!
Aleluja Jn 6,51
Aleluja. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, govorí Gospod.
Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Aleluja.
Evangelij: Jezusovo telo je resnična hrana, njegova kri je resnična pijača
Jn 6,51 -58
‡Iz svetega evangelija po Janezu.
Tisti čas je Jezus rekel množicam:
»Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.
Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj.
Kruh pa, ki ga bom dal jaz,
je moje meso za življenje sveta.«
Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili:
»Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«
Jezus jim je tedaj rekel:
»Resnično, resnično, povem vam:
Če ne jeste mesa Sina človekovega
in ne pijete njegove krvi,
nimate življenja v sebi.
Kdor jé moje meso in pije mojo kri,
ima večno življenje in jaz ga bom obúdil poslednji dan.
Kajti moje meso je resnična jed
in moja kri resnična pijača.
Kdor jé moje meso in pije mojo kri,
ostaja v meni in jaz v njem.
Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu,
tako bo tudi tisti, ki mene uživa, žível po meni.
To je kruh, ki je prišel iz nebes,
ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli:
kdor jé ta kruh, bo žível vekomaj.«