17. navadna nedelja

Celotno besedilo v pdf obliki.

Prvo berilo: Na Gospodovo zapoved je za vse dovolj jedi
2 Kr 4,42-44

Berilo iz druge knjige kraljev.

Tiste dni je neki mož prišel v Báal Šalíš
in božjemu možu Elizeju prinesel v vreči kruh iz prvega žita:
dvajset ječmenovih hlebov, in svežega klasja.
On pa je rekel:
»Daj ljudem, da bodo jedli!«
Njegov sluga pa je rekel:
»Kako naj to postavim pred sto mož?«
Tedaj je rekel:
»Daj ljudem, da bodo jedli!
Kajti tako govori Gospod:
›Jedli bodo in bo še ostalo.‹ «
Dal je jed prednje;
jedli so in še pustili po Gospodovi besedi.

Božja beseda.

Spev z odpevom
Ps 145,10-11.15-18 (R prim. 16)

Odpev: Gospod dobrotno odpira svojo roko.

Gospod, hvalila te bodo vsa tvoja dela,
tvoji zvesti te bodo slavili.
O slavi tvojega kraljestva bodo govorili,
o tvoji mogočnosti bodo pripovedovali. Odpev.

Oči vseh čakajo na Gospoda,
on jim daje hrano ob pravem času;
svojo roko dobrotno odpira
in izpolni želje vsem živim. Odpev.
Gospod je pravičen na vseh svojih potih,
dobrotljiv v vseh svojih delih.
Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,
vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Odpev.

Drugo berilo: Eno telo, en Gospod, ena vera, en krst
Ef 4,1-6

Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom.

Bratje in sestre,
jaz, jetnik v Gospodu, vas opominjam,
da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani,
v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti.
V ljubezni prenašajte drug drugega.
Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru:
eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani
v enem upanju svojega poklica.
En Gospod, ena vera, en krst:
en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.

To je Božja beseda.

AlelujaLk 7,16

Aleluja. Velik prerok je vstal med nami. Bog je obiskal svoje ljudstvo. Aleluja.

Evangelij: Kristus daje za vse kruha v obilju
Jn 6,1-15

‡Iz svetega evangelija po Janezu.

Tisti čas se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega,
to je Tiberijskega jezera.
Za njim je šla velika množica,
ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih.
On pa se je vzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci.
Blizu je bila pasha, judovska velika noč.
Ko je Jezus povzdignil oči in videl,
da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu:
»Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?«
To pa je rekel, ker ga je preizkušal;
sam je namreč vedel, kaj bo storil.
Filip mu je odgovóril:
»Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti,
da bi vsak dobil vsaj majhen kos.«
Eden izmed njegovih učencev,
Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel:
»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi,
a kaj je to za toliko ljudi?«
Jezus je dejal:
»Recite ljudem, naj sedejo.«
Bilo pa je na tistem kraju veliko trave.
Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče.
Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli.
Ko so se najedli, je rekel svojim učencem:
»Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.«
Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki,
ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.
Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili:
»Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.«
Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti
in ga s silo odvesti,
da bi ga postavili za kralja,
se je spet sam umaknil na goro.

Poslušali smo Kristusov evangelij.