Prvo berilo: Bog na Elijevo molitev oživí dečka
1 Kr 17,17- 24
Berilo iz prve knjige kraljev.
Tiste dni je zbolel sin žene, vdove iz Sarépte, hišne gospodinje.
Njegova bolezen je tako napredovala, da že ni več dihal.
Rekla je torej Elíju: »Kaj hočeš od mene, božji mož?
Prišel si k meni, da me spomniš na mojo krivdo
in mi usmrtiš sina.«
Rekel ji je: »Daj mi svojega sina!«
In vzel ji ga je iz naročja,
ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval,
in ga položil v svojo posteljo.
Nato je klical h Gospodu:
»Gospod, moj Bog, mar hočeš spraviti v nesrečo celő to vdovo,
pri kateri gostujem, in ji usmrtiti sina?«
Zleknil se je trikrat čez dečka in klical h Gospodu:
»Gospod, moj Bog, prosim,
naj se vrne dih življenja tega otroka v njegovo nótranjost!«
In Gospod je uslišal Elíjev klic:
dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost
in tako je ožível.
Elíja je vzel otroka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo
in ga izróčil materi; Elíja je rekel:
»Glej, tvoj sin živi!«
Žena pa je rekla Elíju:
»Zdaj vem, da si božji mož
in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnica.«
Odpev: Gospod, slavil te bom, ker si me rešil.
Gospod, slavil te bom, ker si me rešil
in nisi pustil, da bi se moji sovražniki veselili nad mano.
Gospod, iz podzemlja si potegnil mojo dušo,
ožívil si me, zato se nisem z drugimi pogreznil v jamo. Odpev.
Pojte Gospodu, njegovi zvesti,
slavite spomin njegove svetosti!
Zakaj njegova jeza traja le trenutek,
njegova dobrohotnost vse življenje. Odpev.
Zvečer se naseli jókanje,
proti jutru pa pride vriskanje.
Poslušaj, Gospod, izkaži mi milost,
Gospod, pomočnik mi bodi! Odpev.
Moje žalovanje si mi spreménil v rajanje,
strgal si mi ráševnik in me opasal z veseljem.
Naj ti moja duša nenehno prepeva.
Gospod, moj Bog, na veke te bom hvalil. Odpev.
Drugo berilo: Bog je izbral Pavla za apostola
Gal 1,11- 19
Berilo iz pisma apostola Pavla Galačanom.
Sporočam vam torej, bratje:
evangelij, ki sem ga oznanil, ni od človeka.
Nikakor ga namreč nisem prejel in se ga naúčil od človeka,
temveč po razodetju Jezusa Kristusa.
Slišali ste namreč, kako sem nekoč žível v judovstvu,
kako sem zagrizeno preganjal božjo Cerkev in jo skušal uničiti.
Po svoji strastni vnemi za očetna izročila sem v judovstvu
prekašal mnoge sovrstnike in rojake.
Ko pa se je Bogu, ki me je izbral že v materinem telesu
in me poklical po svoji milosti, zdelo prav
razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani,
se nisem posvetoval z mesom in krvjo,
pa tudi v Jeruzalem nisem šel k tistim,
ki so bili apostoli pred mano,
temveč sem se odpravil v Arabijo,
potlej pa sem se vrnil v Damask.
Pozneje sem po treh letih šel v Jeruzalem,
da bi se spoznal s Kéfom, in pri njem sem ostal petnajst dni.
Nobenega drugega apostola nisem videl,
razen Jakoba, Gospodovega brata.
Aleluja Lk 7,16
Aleluja. Velik prerok je vstal med nami.
Bog je obiskal svoje ljudstvo. Aleluja.
Evangelij: Jezus oživí mladeniča iz Naima
Lk 7,11- 17
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Tisti čas se je Jezus napótil v mesto, ki se imenuje Naim.
Z njim so šli njegovi učenci in velika množica.
Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom,
so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova.
Spremljala jo je precej velika množica iz mesta.
Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel:
»Ne jokaj!«
Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili,
so se ustavili in rekel je:
»Mladenič, rečem ti: Vstani!«
Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti;
in Jezus ga je dal njegovi materi.
Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili:
»Velik prerok je vstal med nami« in
»Bog je obiskal svoje ljudstvo.«
Ta glas o Jezusu se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.