Prvo berilo: Makabejski bratje so verovali v večno življenje
2 Mkb 7,1- 2.9- 14
Berilo iz druge knjige Makabejcev.
Tiste dni se je zgodilo,
da so prijeli sedem bratov z njihovo materjo vred.
Kralj jih je hôtel prisiliti,
da bi okusili svinjsko meso, ki je bilo prepovedano,
zato je ukazal, naj jih pretepajo z biči in žilavkami.
Eden med njimi pa je spregovóril v imenu drugih in rekel takole:
»Kaj nas hočeš vprašati in izvedeti od nas?
Pripravljeni smo rajši umreti
kakor prekršiti postave naših očetov.«
Ko je drugi prišel do zadnjega zdihljaja, je rekel:
»Ti, nizkotnež, nam jemlješ sedanje življenje,
toda kralj sveta nas bo obúdil
in nas ožívil za večno oživetje življenja,
ker umiramo za njegove postave.«
Za njim je bil mučen tretji.
Takoj je pomólil jezik, kakor so ukazali,
neustrašno iztegnil roke
in plemenito izjavil:
»Te ude sem dobil od neba,
zaradi njegovih postav jih zaničujem
in od njega jih upam spet dobiti.«
Celo kralja in njegovo spremstvo
je pretresla srčnost tega mladeniča, ki je preziral svoje bolečine.
Ko je umrl tudi ta, so prav tako grozovito trpinčili četrtega.
Preden je izdihnil, je rekel:
»Bolj se splača umreti od človeških rok v pričakovanju,
da nas bo Bog spet obúdil, kakor je obljubil.
Zate pa vstajenja ne bo!«
Spev z odpevom
Ps 17,1.5- 6.8.15 (R 8a)
Odpev: Gospod, varuj me kakor zeníco v očesu.
Poslušaj, Gospod, saj gre za pravico,
prisluhni mojemu ječanju;
sliši mojo molitev
z ustnic, ki ne poznajo prevare. Odpev.
Zadŕži moje korake na svojih stëzah,
da mi noge ne omahnejo.
Klical sem te, o Bog, saj me boš uslišal,
nagni k meni svoje uho, usliši moje besede. Odpev.
Varuj me kakor zeníco v očesu,
skrij me v senci svojih peruti.
Jaz pa bom v pravičnosti gledal tvoje obličje,
ko se prebudim, me bo nasičevala tvoja podoba. Odpev.
Drugo berilo: Bog naj nas utrdi v dobrem
2 Tes 2,16 - 3,5
Berilo iz drugega pisma apostola Pavla Tesaloničanom.
Bratje in sestre,
sam naš Gospod Jezus Kristus
in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil
in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje,
naj opogumi vaša srca
ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi.
Sicer pa, bratje, molíte za nas,
da bi se Gospodova beseda širila in poveličevala,
kakor se je pri vas,
in da bi bili rešeni slabih in pokvarjenih ljudi;
nimajo namreč vsi ljudje vere.
Toda Gospod je zvest in vas bo utŕdil in obvaroval pred hudičem.
Po Gospodu imamo zaupanje v vas,
da delate in da boste delali, kar vam zapovedujemo.
Gospod pa naj vodi vaša srca, da boste ljubili Boga
in stanovitno pričakovali Kristusa.
Aleluja Raz 1,5a.6a
Aleluja. Jezus Kristus je prvorojenec izmed umrlih.
Njemu slava in oblast na veke vekov. Aleluja.
Evangelij: Bog daje večno življenje
Lk 20,27 -38
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev,
ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali:
»Učitelj, Mojzes nam je zapisal:
Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok,
naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.
Bilo pa je sedem bratov.
Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok.
Nato je vdovo vzel drugi,
pozneje tretji in tako vseh sedem;
umrli so in niso zapustili otrok.
Nazadnje je umrla tudi žena.
Čigava bo torej ta žena ob vstajenju,
kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«
Jezus jim je rekel:
»Sinovi tega veka se ženijo in možijo,
tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih,
se ne bodo ne ženili ne možile.
Tudi umreti ne bodo več mogli;
saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.
Da pa mrtvi vstajajo,
je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu,
ko je imenoval Gospoda
›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹,
Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«
KRAJŠA OBLIKA EVANGELIJA: Bog daje večno življenje
Lk 20,27.34 -38
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev,
ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga spraševali.
Jezus jim je rekel:
»Sinovi tega veka se ženijo in možijo,
tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih,
se ne bodo ne ženili ne možile.
Tudi umreti ne bodo več mogli;
saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.
Da pa mrtvi vstajajo,
je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu,
ko je imenoval Gospoda
›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹,
Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«