Velika noč - dnevna maša

Celotno besedilo v pdf obliki

Prvo berilo: Ko je vstal od mrtvih, smo z njim jedli in pili
Apd 10,34a.37-43

Berilo iz Apostolskih del.

Tiste dni je Peter spregovóril:
»Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji,
po krstu, ki ga je oznanjal Janez:
Veste o Jezusu iz Nazareta,
ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo;
hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela
in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo;
zakaj Bog je bil z njim.
Mi smo priče vsemu,
kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu.
Razpeli so ga na križ in usmrtili.
Bog pa ga je obúdil tretji dan
in mu dal, da se je očitno prikazoval,
a ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral,
nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih.
Nam je tudi naróčil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo,
da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.
O njem pričujejo vsi preroki.
Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu
odpuščeni grehi.«

To je Božja beseda.

Spev z odpevom
Ps 118,1-2.16-17.22-23 (R 24a)

Odpev: To je dan, ki ga je Gospod narédil.
ali: Aleluja.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
vekomaj traja njegova dobrota.
Naj vendar reče Izrael:
»Vekomaj traja njegova dobrota.« Odpev.

Gospodova desnica me je dvignila,
Gospodova desnica je mogočno delovala.
Ne bom umrl, ampak žível,
pripovedoval bom o Gospodovih delih. Odpev.

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogelni kamen.
To je Gospodovo delo,
v naših očeh je čudovito. Odpev.

Drugo berilo: Iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus
Kol 3,1-4

Berilo iz pisma apostola Pavla Kološánom.

Bratje in sestre,
če ste vstali s Kristusom, íščite to, kar je zgoraj,
kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici.
Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.
Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.
Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje,
tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.

Poslušali smo Božjo besedo.

ali:
Drugo berilo: S Kristusom v novo življenje
1 Kor 5,6b-8

Berilo iz prvega pisma apostola Pavla Korínčanom.

Bratje in sestre,
mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo?
Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni.
Kristus, naše velikonočno jagnje, je bil namreč žrtvovan.
Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla,
ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.

Poslušali smo Božjo besedo.

PESEM SLEDNICA

Žrtvi velikonočni
naj hvalnice pojo kristjani.
Jagnje je rešilo ovce:
Kristus nedolžni
je z Očetom spravil grešnike.

Smrt in življenje
sta se borila v prečudnem dvobôju:
Gospod življenja je umrl,
zdaj kraljuje živ.

Povej nam, Marija,
kaj si videla na poti!
Grob Kristusa živega
in slavo sem videla vstalega,
angelske priče, prtič in povôje.

Vstal je Kristus, upanje moje,
pred vami pojde v Galilejo.
Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih!
Ti, o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.

Aleluja prim. 1 Kor 5,7b-8a

Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano,
zato obhajajmo praznik v Gospodu. Aleluja.

Evangelij: Potrebno je bilo, da je Kristus vstal od mrtvih
Jn 20,1-9

‡Iz svetega evangelija po Janezu.

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena
navsezgodaj, še v temi, h grobu
in je videla, da je kamen odstranjen od groba.
Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu,
ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla:
»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.
Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel
in prvi prišel h grobu.
Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim,
in stopil v grob.
Videl je povôje, ki so ležali tam,
in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi,
a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč razumela Pisma,
da mora Gospod vstati od mrtvih.

Kristusov evangelij.

Namesto tega evangelija se lahko bere evangelij, ki je določen za vigilijo.
Pri večerni maši lahko beremo naslednji evangelij.

Evangelij: Jezus z učencema na poti v Emavs
Lk 24,13-35

‡Iz svetega evangelija po Luku.

Glej, prav tisti dan, prvi po soboti,
sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas,
ki se imenuje Émavs
in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema.
Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo.
In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala,
se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.
Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala.

Rekel jima je:
»O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?«
Žalostna sta obstala
in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa,
mu je odgovóril:
»Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve,
kaj se je tam zgodilo te dni?«
»Kaj neki?« je rekel.

Dejala sta:
»To, kar se je zgodilo z Jezusom Nazaréčanom,
ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi
pred Bogom in vsem ljudstvom;
kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji
dali obsoditi na smrt in križati.
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.
Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst.
Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu
in niso našle njegovega telesa,
so se vrnile in pripovedovale, da so celó videle,
kako so se jim prikazali angeli,
ki so povedali, da on živi.
Nekateri od naših so šli h grobu in so našli vse takó,
kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.«
In on jima je rekel:
»O nespametna in prepočasna v srcu, da bi verovala vse,
kar so povedali preroki!
Mar ni bilo potrebno,
da je Mesija to pretrpél in šel v svojo slavo?«
Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki
ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
Medtem so se približali vási, kamor so bili namenjeni.
On pa se je delal, kakor da gre dalje.
Silila sta ga in govorila:
»Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.«
In vstopil je, da bi ostal pri njiju.
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil,
razlomil in jima ga dal.
Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.
On pa je izginil izpred njiju.

In rekla sta drug drugemu:
»Ali ni najino srce gorelo v nama,
ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?«
Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem
ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi.
Govorili so:
»Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«
Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti
in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.

Kristusov evangelij.