Smisel in ureditev postnega časa je v Rimskem misalu po 1970 razložena z naslednjimi stavki: »Štiridesetdnevni postni čas je namenjen pripravi na obhajanje velike noči. Bogoslužje štiridesetdnevnega posta pripravlja na obhajanje velikonočne skrivnosti tako katehumene kakor vernike: katehumene z različnimi stopnjami uvajanja v krščanstvo, vernike pa s spominjanjem na krst in z izvrševanjem pokore.«
Čas štiridesetdnevnega posta traja od pepelnične srede do začetka večerne maše velikega četrtka. Od začetka štiridesetdnevnega posta do velikonočne vigilije ne pojemo aleluje.
Na pepelnično sredo, ki naj povsod velja za dan strogega posta, je ob začetku štiridesetdnevnega postnega časa obred pepeljenja.
Posipanje s pepelom v znamenje kesanja in žalosti so poznali že Izraelci v stari zavezi. Kristjani so ga sprejeli v obred začetka javne pokore velikih grešnikov na začetku posta, kar je v rimskem obredu ostalo do danes in je namenjeno vsem vernikom.
Post – premagovanje v jedi, govorjenju in s tem povezana odpoved dobrinam, ki jih nato kot miloščino damo tistim, ki so v stiski – je posebej kot strogi post zapovedan na pepelnico in na veliki petek.
Torek pred pepelnico (pustni torek) liturgično ni poudarjen, se je pa ob misli na bližnjo odpoved razvil v dan pretiranega veseljačenja in nezmernega uživanja. Kristjani so marsikje v dneh pred pepelnico uvedli spokorna opravila v zadoščenje, večkrat povezana s češčenjem Najsvetejšega.
Postne nedelje so bile v času cerkvenih očetov (4.-7. stoletje) namenjene shodom, na katerih so s katehumeni obhajali posamezne stopnje priprave na krst. Pozneje so to delali ob postnih delavnikih. V prenovljenem bogoslužju uvajanja v krščanstvo so ta opravila bližnje priprave razporejena po vsem postnem času.
V ljudski pobožnosti so se zlasti v 2. tisočletju razvile pobožnosti križevega pota, molitve žalostnega dela rožnega venca, obešanje posebnega postnega prta in podobno, v novejšem času naj bi v teh tednih obhajali zlasti skupna spokorna opravila in pa seveda prejemali odpuščanje pri zakramentalni spovedi.
O zadnjem tednu postnega časa (velikem tednu) gl. več v začetku aprila.
(Smolik)VIR: Leto svetnikov, 1, 1999. Smolik, M., ur., Celje, Mohorjeva družba, str. 390-391.