27. nedelja med letom

Ljubezenska pesem

Celotno besedilo v pdf obliki

Ko je na novo spreobrnjeni Avguštin iz Hipona vprašal sv. Ambroža, katero knjigo stare zaveze naj najprej prebere, mu je ta rekel, naj bo to knjiga preroka Izaija. Kasneje se bo Avguštin pridružil Evzebiju, Teodoretu in Jeremiju, ki so trdili, da Izaija ni samo prerok, ampak tudi prvi apostol in evangelist.
Zgodovinsko gledano Izaijevo knjigo sestavljajo tri knjige (poglavja 1–39; 40–55 in 56–66), ki bralca vodijo od sredine osmega stoletja pred Kristusom do padca Izraela in Juda do izgnanstva v Babilonu in vrnitve domov v Judejo leta 538 pred Kristusom. Teološko gledano Izaija vodi Izraelce h globljemu odnosu do enega Boga, s katerim so imeli Izraelci čast biti povezani. Prerok nas tudi vodi, da bi cenili velikost Božje ljubezni in njegove odrešujoče skrbi (trpeči služabnik), ne samo za Izraelce, ampak za vsa ljudstva. Izaija je prvi uporabil besedo evangelij (Iz 52,7), ko je opogumljal ljudstvo, da bi zaupalo v Božji poseg v njihovo dobro. Še več. Ravno Izaija je bil tisti, ki je Kristjanom dal celo vrsto preroških besedil, ki jih je usposobil, da bi v celoti spoznali vnaprej določen Božji načrt, kakor se je dopolnil v osebi in poslanstvu Jezusa Kristusa.
Poleg Izaijevega zgodovinskega in teološkega sporočila smo povabljeni, da spoštujemo njegovo ustvarjalnost v podajanju sporočila. Glede na politični in verski položaj bi lahko preprosto izrekel sodbo nad svojimi sodobniki zaradi njihove nepozornosti do Boga in brezbrižnosti do njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz zaveze z Bogom. Toda raje, kot da bi jim v obraz povedal obsodbo, jim je povedal zgodbo, ki jih pritegne in jim dovoljuje, da sami spoznajo svojo grešnost. Nekaj stoletij kasneje bo Jezus uporabljal enako metodo.
Ko zapoje svojo zgodbo, prerok vključi svoje poslušalce v zgodovinsko lekcijo, ki primerja odlično Božjo skrb z njihovimi odzivi, ki so bili manj kot zadovoljivi. Vprašanje v 4. vrstici je tako ostro kakor tudi retorično: “Kaj sem mogel še storiti svojemu vinogradu, pa mu nisem storil?“ To vprašanje bo dobilo odgovor stoletja kasneje, ko bo postalo jasno, da Bog ničesar ne zadržuje zase, celo svojega Sina in njegovega življenja ne. Odmeve Izaijevega pisma lahko najdemo v današnjem evangeljskem odlomku, v katerem evangelist prikaže lastnika vinograda z besedami: „Mojega sina bodo spoštovali“. Izraelci bodo prejeli zelo slovesno opozorilo za ponavljanje zavračanja ljubečih Božjih dejanj. Izaijev opis zapustitve in izropanja vinograda s porušenjem zidov in izropanjem polja se je prvič uresničil, ko je asirska vojska zavzela Jeruzalem in za vselej uničila severno izraelsko kraljestvo. Ponovno se je ta Izaijeva prerokba uresničila, ko so babilonske čete zavzele Jeruzalem, izropale tempelj in odpeljale politične in verske voditelje v sužnost.
Danes Izaijeva pesem nagovarja vinograd ožjega ljudstva, vinograd 21. stoletja. Preden bomo pobrali pridelek, je potrebno še veliko postoriti.
Vir: http://celebrationpublications.org/
prevod: Bogdan Rus OFM