Gospodovo razglašenje

Svetloba v temi
Celotno besedilo v pdf obliki

Praznik Gospodovega razglašenja se osredotoča na Jezusa, ki je obenem izpolnitev obljub, danih Izraelu, in obljube vesoljnega odrešenja, ki se je razodelo nad vsemi narodi. Podoba jasne svetlobe: najprej v zvezdi nad Betlehemom, potem pa v kasnejši omembi v Galileji, pojavu luči »ljudstvu, ki je živelo v temi in v deželi smrtne sence«. Vse to so močne primere, preko katerih nam Bog sporoča, da je razodel odrešenje v Jezusu. Človeška usoda se je spremenila s tem, ko je Bog stopil v našo zgodovino.

Če ste bili kdaj v sobi, v katero je nekdo vstopil in »razsvetlil cel prostor«, poznate pojav razsvetljenja, pisanega z malo. To je bila lahko lepa ženska ali čeden moški, zaljubljeni par, prisrčen otrok … Toda ob tem prihodu ste začutili, da je nekaj spremenilo celotno vzdušje. Če ne za vse, pa vsaj za vas.

Lahko doživimo tudi epifanije, pisane z veliko, zaradi manjših doživetij in z očmi vere lahko vstopimo v trenutek, ki je po naravi Božji, poln duhovne moči, ki nas počasi preplavi, ali pa se zgodi v trenutku. To občutimo, ne da bi bili sposobni razumeti ali ubesediti njegov pomen.

Bog je razodet. Vse manjše skrbi odpadejo, saj smo v prisotnosti Božje slave. Nekaj neskončnega je prodrlo v naš relativen svet, kar nas dvigne, se zapiše v nas in nas globoko spremeni.

To je tisto, kar nam Matej daje v zgodbi o treh modrih. Jezus je »luč narodov« in medtem ko Herod odgovori nasilno, drugi Jezusov prihod vsi sprejmejo kot dobro novico, življenje – spreminjajočo obljubo Boga, da bo poslal Odrešenika – kar je dobeseden pomen Jezusovega imena.

Mi smo priče tega evangelija danes in živa Beseda nas vabi, da bi z očmi vere gledali, da je Jezus v svetu za nas. Tu je zato, da bi nas vodil iz teme v jasnost o tem, kaj smo in kaj nam Bog ponuja. Naša identiteta je bila razodeta pri krstu. Nam ali našim staršem je bila takrat zaupana prižgana sveča, ki je nakazovala Božje življenje v nas in naše poslanstvo, ki naj bo »luč življenja.«

To je moto vseh, ki nosimo v sebi Kristusa: »Bolje je prižgati eno luč kot preklinjati temo.« Kakorkoli majhno je že naše poslanstvo, ima lahko posamezni nosilec Kristusa velik vpliv na življenja drugih. Bolj kot je temna noč, bolj svetel je plamen sveče.

Moč Kristusovega razglašenja nas usposablja, da gremo natančno tja, kjer vlada tema in kjer ljudje živijo v smrtni senci. Zapravili bi svoj krstni klic, če bi hranili in varovali Božjo luč samo za svoje duhovno ugodje. Luč se pravzaprav zatemnjuje, če je ne uporabljamo, in postane jasnejša, če jo uporabljamo.

Kam naj nesemo luč? Kdo v naši skupnosti živi v senci strahu in na meji upanja? Jih lahko poimenujemo? Revni, tisti, ki živijo v soseskah, polnih zločinov, novodošli legalni in nelegalni priseljenci, brezdomci, duševno bolni ljudje, ljudje v ječah brez zagovornikov. Ali poslušamo o njih z naših prižnic, v naših časopisih ali imamo dejavnosti, ki bi odgovorile na njihove potrebe?

Nenazadnje, najbolj poglobljeno in težko je biti luč v temi v naših družinah, znotraj kroga potreb in odgovornosti. Si upamo vprašati druge, kako svetlo danes sveti naša luč? Kam jo bomo nesli danes?

vir: www.celebrationpubs.com
prevod: Bogdan Rus OFM