13. nedelja med letom "Dva v enem". Čudeža namreč. Toda eno samo znamenje prekipevajoče Božje ljubezni, ki ji ni tuje človekovo trpljenje.

Božja beseda za 13. nedeljo med letom v letu B

Tok življenja

Markov bogat opis ozdravljenja žene in deklice je eden najčudovitejših odlomkov njegovega evangelija; zgodba v zgodbi, ki prikazuje Jezusovo moč nad življenjem in smrtjo.

Nekaj tem je izpostavljenih v odlomku. To je zgodba o toku življenja. Ženska, ki se prebije skozi množico, da se dotakne Jezusa, krvavi 12 let. Zdravniki ji ne morejo pomagati. Izkrvavela bi do smrti. 12-letna Jairova hči je pred razcvetom svoje ženskosti, ko njen tok življenja in srčni utrip začneta slabeti. Dekle umira. Samo Bog jo lahko reši.

Ženska v množici se samo dotakne Jezusovega ogrinjala in moč steče od njega do nje in je ozdravljena. Ko Jezus prispe do dekličine postelje, je ta že mrtva. A ko jo poboža po roki in jo pokliče, oživi.

Obe ozdravljenji sta intimen, telesni prikaz tega, kaj se zgodi, ki smrt stopi v stik z življenjem v Kristusu. Jezus je Božje telo v svetu. Česar se Bog dotakne, oživi. Ženska v množici tako globoko verjame v Jezusa, da celo brez njegovega privoljenja lahko vstopi v življenjske moči, ki izvirajo iz njega. Ko se dotakne otroške roke in življenje steče skozenj vanjo, njeno srce začne ponovno biti in odpre oči. Deklica ne le vstane, ampak začne hoditi naokrog.

Pri obeh ozdravljenjih Jezus ne gleda na verske zakone in se dotakne nečistega – menstruacijske krvi in trupla. Tu se dogajajo večje stvari kot so zakoni. Število 12 predstavlja popolnost. Dve popolnoma brezupni situaciji se popolnoma obrneta. Smrt se umakne življenju.

Jezus prinaša to življenje. Čudeži so predogled novega Božjega stvarjenja. Življenje se spet pretaka zaradi Jezusa, ki je novi Adam v svetu.

Pomen te zgodbe za Markovo versko skupnost kakih trideset let potem, ko Jezusa ni več med njimi, je v prisotnosti Petra, Jakoba in Janeza, ki so z Jezusom, ko ta obudi deklico. Cerkev je pristona, da priča, kako je Jezus vir življenja.

Jezus po tem, ko obudi deklico, naroči njenim staršem, naj ji dajo jesti. To je evharistična zgodba. Verniki preznujejo, saj takrat, ko prejmejo Jezusa pri obhajilu, njegov kruh, telo in kri stečeta vanje. Postanejo Kristusovo telo v svetu. Celo preganjanje in smrt jim ne moreta do živega.

Tudi mi smo povabljeni k obljubi življenja, ko poslušamo Božjo besedo in prejmemo evharistijo.

Oba čudeža poudarita pomen vere. Brez vere ne moremo sodelovati pri mogočnem življenju, ki se pretaka iz Jezusa v njegovo Cerkev. Vera pomeni biti v stiku z Jezusom, čeprav se moramo preriniti skozi množice neverujočih, ki se posmehujejo in omalovažujejo vero in odrešenjsko obljubo.

Ko omahujemo v veri (kar vsi storimo, od časa do časa), nam Jezus pravi: “Ne boj se, samo veruj!” kot očetu deklice. Ko se borimo, da bi našli Jezusa, nas spodbuja, da vztrajamo. “Hči, tvoja vera te je rešila,” so njegove besede ženi, ki jih zdaj govori tudi nam.

Marko nam pove to ganljivo zgodbo o povrnjenem življenju. Pa ne zato, da bi nas navdušil, ampak da nas povabi, naj podžgemo svojo vero in iščemo Jezusa. Samo on lahko poteši našo željo po polnosti življenja.

avtor: P. Marrin
prevod: P. Grimani
http://celebrationpublications.org

Moč namena

Beseda nameravati izhaja iz latinske besede intendere, ki pomeni stremeti za nečem, poseči po nečem. Današnji evangelij prikaže čudežno moč namena, ki je napolnjen z vero. Tako Jair kot krvaveča žena sta enega duha v svojem iskanju ozdravitve. Lahko jima zavidamo njuno vero in čistost namena. V čem sta drugačna od ostale množice, ki je tega dne sledila Jezusu? Kaj nas učita?

Evangelij pravi, da je Jair iskreno prosil Jezusa. Iskrenost je bistvena pri vsakem namenu. Vera je druga pomembna lastnost namena. Natančno prisluhnimo krvaveči ženi, ki pravi: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« A potrebujeta več kot iskrenost in vero – potrebna je njuna osredotočenost in trden sklep – to ju je ločilo od ostalih.

V definiciji namena Katoliška enciklopedija poudarja pomen trenutnega življenja, ko razlikuje med štirimi različnimi nivoji namena: resnični, navidezni, običajni in razlagalni. V treh od teh štirih nivojev manjka vidik volje. Z navideznim namenom sicer sledimo cilju, ki se zdi na dosegu roke, vendar sredi te poti postanemo raztreseni zaradi drugih stvari.

Običajni namen nas pripravi k delovanju, a to sčasoma izgubi moč, barvo in silo. Razlagalni namen nam govori to, kar vemo, da bi morali storiti, a vseeno tega ne storimo. Resnični namen, ki je prikazan v evangeliju, pa vključuje celotno osebo, ki je osredotočena na bližnji cilj. Ko je ženska segla proti Jezusovemu plašču, je to storila z vsem svojim srcem in dušo. Stremela je za ciljem in posegla po njem, tako kot pomen besede intendere opisuje slovar. Jair je moledoval, zavzeto prosil. Čeprav je Jezusa obkrožala množica, je prepoznal dotik namena, ki je bil poln vere.

Kje na hierarhični lestvici namenov je tvoj namen? Ali imaš iskrenost in vero, pa te nekaj zmoti sredi poti? Ko prosiš za ozdravljenje, ali se ves iztegneš, popolnoma nagnjen k cilju, ali se ti običajni nameni izgubijo v srcu? Je tvoj glas, ko moliš, edinstven?

Današnji evangelij nas uči, da z Bogom ni nič nemogočega. Mrtvo Jairovo hčer je obudil k življenju. Knjiga modrosti in psalm, ki ga beremo, poudarjata Božjo premoč nad smrtjo. Bog hoče, da je naše življenje polno in bogato. Naša raztresenost pri molitvi, naše pomanjkanje iskrenosti ali osredotočenosti je majhna smrt v primerjavi s smrtjo Jairove hčere. Če je Bog obudil njo, ali ne more oživeti naše molitve in v naše življenje vrniti milosti in ozdravljenja?

Kako naj se pripravim na takšno preobrazbo? Prepoznati moram kraje, kjer se srečujem z Jezusom, a sem preveč raztresen, da bi se povezal z njim. Ko prepoznam svoje slabosti, moram skleniti, da se bom poboljšal. Zaželi si iskrenost, vero in osredotočenost in pusti, da Bog opravi ostalo. Jair in krvaveča žena nista bila posebna človeka, ampak navadna zemljana, ki sta imela pogum, da sta hodila skozi svojo raztresenost, dvome in strah. Želja, da bi delal dobro in bil boljši, je dovolj.

Moč namena nas spreminja. Samo stremeti moramo z resničnim namenom in poseči po ozdravljenju, ki nam ga Jezus hoče dati.

avtor: K. Johnson
prevod: P. Grimani
http://celebrationpublications.org

Besedilo v obliki pdf.