Dragi bratje in sestre, poslušalci radia Ognjišče!

Zelo hitro zapademo skušnjavi, da bi si predststavljali, da se Božja vsemogočnost izčrpa pri stvarjenju stvari. Ko namreč prepoznavamo stvari okrog sebe, jih kaj kmalu začnemo uporabljati in izkoriščati. Kot začetek svoje vere vzamemo hvaležnost do vseh stvari in to razumemo kot pravi dotik Boga in znamenje Božje dobrote.

Stvari okrog nas so znamenje velike prekipevajoče Božje ljubezni do nas. V stvareh najdemo samega Boga, kakor je to prepoznal že sveti Frančišek: “Hvaljen, moj Gospod, v vseh svojih stvareh.” Toda sveti Frančišek ni videl samo stvari. Vsaka stvar mu je bila razlog, da je lahko še bolj poglobljeno iskal stvarnika vsega.

Mi smo pogosto materialisti. Tudi v svoj veri. Vidimo samo to, kar je, ne pa tudi tega, ki je vse to ustvaril. Če vidimo tistega, ki je ustvaril vse za nas, pa ga vidimo tako predmetno; kakor da bi se ob tem tako izčrpal, da bi sedaj v zgodovini miroval. Bog se ne izčrpa v stvarjenju vesolja, čeprav je tako veliko, da se nam še danes ob vsej tehnologiji niti ne sanja, kako.

Božja vsemogočnost se ne izčrpa niti v stvarjenju človeka, bitja, ki je edino sposobno biti Bogu sodelavec, pomočnik in izvrševalec njegovega dela. Ne smemo brati Svetega pisma tako, kakor da se s poročilom o stvarjenju sveta vse konča in so Bogu potem, ko je ustvaril človeka, postavljene nekakšne meje. Bog je vsemogočen, dober in te vsemogočnosti ne neha razodevati. Stvarjenje je samo eden izmed temeljev te vsemogočnosti, je samo delček tega, kar Bog daje.

Če hočemo spoznati Boga, najprej prosimo, da bi ga lahko prepoznali v svojem srcu. Molitev 26. nedelje med letom govori takole: “Veliki Bog, svojo vsemogočnost razodevaš predvsem z usmiljenjem in prizanašanjem.” Če bi Bog potreboval nekakšne uspehe, če bi se pred nami dokazoval, potem se ne bi izkazoval z usmiljenjem in s prizanašanjem. Potem bi bili pred njim neskončno majhni, ne pa neskončno spoštovani v njegovih očeh.

Ko se zavedamo, da je Bog vsemogočni stvarnik, se ognimo vsake omejenosti v materialno, v stvari, ampak se predvsem zavedajmo, da se stvarjenje dogaja še danes, da Bog še danes ustvarja svet in ga preustvarja. Morda se je stvarjenje stvari zgodilo enkrat in dokončno, a se od takrat naprej spreminja. Duhovni svet, vse nevidno, pa ni samo nekakšno mešanje stvarnosti, ampak je večna novost, večno stvarjenje in preustvarjanje.

Moj duhovni svet je popolno bogastvo. Marija je znala dajati prostor temu nevidnemu, ustvarjenemu svetu. Znala je upati. V srcu je ohranila stvari in dogodke in jim dala čas, da resnično spregovorijo, da jih tudi ona v svojih človeških okvirih razume in sprejme. Ona je kot mati upanja popolnoma zazrta v vsemogočnega Boga stvarnika.

Molimo.
Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev.
Kar je zakrito našim očem pred teboj postane odkrito,
saj naša srca napolnjuješ z ljubeznijo do Boga
in z željo po popolni predanosti resnici.
Prosimo te, okrepi našo vero,
vlij nam v srca upanje in nauči nas ljubiti,
da bomo ustvarjali okolje,
kjer se bo Bog lahko razodeval. Amen.