"Pod križem pa je bila tudi Jezusova Mati" Marija spremlja Jezusa, ko posvečuje svoje trpljenje pri daritvi na križu. Uči nas, kako v svoji človeškosti moramo videti tudi in predvsem Božje, ki nas spremlja na našem življenjskem romanju.

Prvi teden šolskega leta se zaključuje. In skoraj samoumevno se nam zdi, da bi pogledali nazaj. Prvi teden je prvi dosežek. Treba jih bo preživeti še veliko, da bomo spet prišli do počitnic. Toda ali so počitnice smisel našega življenja, je samo prosti čas tisto, za kar živim? Hodimo v šole in službe samo zaradi denarja? Nikakor ne. Tudi v šoli in službi lahko vršim svoje poslanstvo, ki mi ga je dal Bog. Tudi takrat, ko delam nekaj, kar me sili, da sem drugačen, kar me sili, da živim drugače, kakor bi živel brez truda, je potrebno, da v svoje prizadevanje dam nekaj Božjega.

Tudi pod križem se razodeva, kako Marija drugače gleda na ta svet in kako se lahko iz tega Marijinega pogleda in vere tudi mi učimo. Dva stavka sta zelo podobna v Janezovem evangeliju in ta dva stavka govorita o Mariji. Če se danes osredotočamo na Jezusov križ, ki naj bo prisoten vsak dan kristjanovega življenja, pa se spomnimo, da je rečeno, da je bila pod križem tudi Jezusova Mati. Zakaj je prišla Marija h križu? Vsekakor bi to storila vsaka mati, saj nobena mati ne zapusti svojega otroka v stiski. Toda Marija gre še dlje. Če je človek krhek in ubog in ga trpljenje navadno zlomi, pa še bolj zlomi človeka trpljenje njegovega bližnjega. Ko gledamo, kako naši bližnji trpijo in jim ne moremo pomagati, je naše trpljenje podvojeno. Ne moremo namreč do konca razumeti smisla tega trpljenja. Človek lahko samo sam zase do konca razume, zakaj se je podal v določeno obliko trpljenja, zakaj si je nadel križ. Marija pa je pod križem in vztraja. Ne obupuje in ne objokuje, kakor so to storile jeruzalemske žene. Zaveda se svoje človeškosti in jo sprejema. Tudi pod križem. In kje najde moč?

Marija najde moč v neki drugi daritvi. V drugem poglavju Janezovega evangelija je zapisano, da je bila v Kani galilejski svatba in Jezusova Mati je bila tam. (Jn 2,1) Tudi na svatbi je tam. Tudi svatba je kraj Jezusovega darovanja. Voda se spremeni v vino in v tej daritvi je Marija tista, ki sodeluje. V svojem srcu dopušča, da Jezus to lahko stori. Toda ne ostanimo samo pri tej spremembi. Jezus spreminja vodo v vino, da bi lahko nakazal neko večjo spremembo. In to je tista sprememba, ki se dogaja pri vsaki sveti maši. Ko duhovnik posveti vino, postane resnična Jezusova Kri. Duhovnik mora biti pri vsaki sveti maši kakor Jezus in kakor Marija. Mora spoznati, da njegovo ljudstvo krvavo potrebuje te pijače za večno življenje. Duhovnik mora priklicati Svetega Duha nad to vino, da bi postalo resnična pijača za večno življenje njega in vernikov.

Kje torej Marija najde moč? Kakor je v Kani galilejski v vodi videla Jezusova mogočna dela in zanjo voda ni bila vodena, ampak kraj razodevanja Boga, tako je v Kristusovi krvi na križu videla resnično pijačo za večno življenje. Marija je popolna prihodnost. Ona je popolno veselje, je popolna predanost Bogu.

Na svatbi v Kani so se svati veselili in so mogoče spregledali veliko Božje delo; na Golgoti so ljudje žalovali ali pa jih je bilo groza in večina jih je zamudila največje dejanje ljubezni.

Danes imamo priložnost, da v življenju gledamo tisto, kar je bistveno. Današnji petek nam bo prinesel veliko dobrega, veliko dobrih ljudi in dejanj. Ne spreglejmo Boga, ki nam bo v mnogih trenutkih prihajal naproti.

Molimo.

Marija Pomagaj, kraljica Slovencev.
Vse življenje hitimo, a ko smo pred teboj,
uzremo bistveno.
Ker si ti živela svoje življenje popolnoma osredotočena na Boga,
ob tebi najdemo navdih, kako lahko mi storimo enako.

Hvala ti za tvoj neprecenljivi zgled jasnega pogleda na Boga
in na stvari.

Ko bomo danes opravljali najrazličnejša dela,
bodi z nami, Marija Pomagaj,
in nas varuj.
Varuj naše oči, da bodo gledale bistveno.
Varuj naše misli, da bodo mislile bistveno.
Varuj naše srce, da se bomo navezovali na bistveno.

Varuj nas, da bomo vedno pri tebi in Jezusu. Amen.