Predragi bratje in sestre, poslušalci Radia Ognjišče!

Jezus Kristus je tisti, ki ga občudujemo v Sveti Trojici, on je popolna beseda Boga, s katero nas Bog nagovarja in nam govori vso resnico. Jezus je tisti, ki nam razodeva vso skrivnost Boga, saj je on sam pravi in resnični Bog.

Naša človeška izkušnja nam govori, da je vse človeško tudi nepopolno in kar je nepopolno, ne more biti Bog. Toda Jezusov prihod na svet ni znamenje nepopolnosti našega Boga, ampak njegove velike ljubezni. Prav ljubezen je tista, ki nam edina dovoljuje, da vstopamo v največje skrivnosti naše vere. Če največjih resnic naše vere ne bi razumeli preko ljubezni, ki jo Bog čuti do nas in ki se lahko izrazi v naši globoki veri, bi izpovedovanje naše vere postala samo nekakšna tehnologija, vsa naša vera pa hladna in nepristopna, saj bi se zdelo, da človek v njej nima kaj iskati.

Toda Bog sam se je odločil, da se bo razodeval v ljubezni. Prav on je izbral ljubezen in dobroto kot rdečo nit svojega Božjega razodevanja. Samo tako lahko razumemo, kako je Jezus Kristus, ki je resnično živel med nami in doživljal to, kar doživljamo na zemlji tudi mi, vendarle ostal pravi Bog, enako popoln in enako svet, kakor Bog Oče, ki si ga predstavljamo v popolni svetlobi in slavi. Toda naše predstave niso tiste, ki so odločilne, ampak ljubezen Boga, s katero se je odločil skleniti z nami.

To, da je bil Jezus Kristus rojen in ne usvarjen, pomeni, da je od začetka do konca živel isto življenje z nami. Danes veliko govorimo o tem, kako nosečnost in rojstvo vplivata na samo življenje človeka; kako so prvi dnevi in tedni pomembni za to, kako se bo človek razvijal naprej in oblikoval svojo človeško notranjost. Rojstvo vsakega človeka je vedno skrivnosten dogodek, ki ga spremlja veselje, pa tudi negotovost in nebogljenost staršev.

Celo danes vsako rojstvo spremlja mnogo stvari, ki se zgodijo, ne da bi bili lahko nanje pripravljeni. Ob rojstvu človeka se čutimo majhni in nebogljeni, saj strmimo pred skrivnostjo življenja in vemo, da naša dejanja in skrbi ne morejo do konca ublažiti tega, kar otrok doživlja v trenutku, ko se rojeva v ta svet. Kakor je Jezus Kristus ob koncu svojega zemeljskega življenja želel izpiti čašo trpljenja do konca, tako se njegovo življenje ni začelo s kakšnim “stranskim vhodom”, s kakšnim ublaženim načinom prihoda na svet.

Jezusovo spočetje in rojstvo je resnično srečanje človeka in Boga; popolnega in omejenega, a v njem Jezus prihaja na svet kot popolni in neskončni Bog. Na ta način pa vzpostavi med Bogom in ljudmi novo in večno zavezo, ki ne bo nikoli prelomljena. Jezus se je spremenil, a vendar ostal popolnoma isti. To lahko stori samo neskončni in usmiljeni Bog.

Toda v svoji usmiljeni ljubezni in dobroti se je z Jezusovim rojstvom takoj začelo z vso odločnostjo graditi Božje kraljestvo. Jezus je zapustil Božji sijaj, vstopil pa v novo okolje, ki je na skrivnostno lep način posnemalo edinost in slavo Svete Trojice. Sveta družina ni popolna, a vendar posnema najsvetejšo Trojico v njeni ljubezni in notranji edinosti. Če si je Božji sin nadel človeško telo, pa je bilo vendar bolj odločilno to, kar je ostal; pravi Bog. Zato začnejo ob njem rasti nove oblike življenja po vzoru skrivnosti samega Boga.

Marija postane prva dlan, v katero Bog kakor hostijo položi svojega Sina. Ta dlan je nežna kakor Bog sam, je spoštljiva tako zelo, da se Bog ob njej ne umaže, ampak ostane to, kar je, in še nas, svoje brate in sestre, spreminja v bogove.

Molimo.
Marija Pomagaj, kraljica Slovencev!
Ob tebi se zbiramo,
saj nam ti v ljubezni razodevaš neskončnega Boga.
Še vedno ne moremo razumeti, kako se je lahko Bog učlovečil,
a ti si vse to doživela in težo njegovega božanstva tudi nosila.
Kakor je vsak velik dar človeku obnem tudi zaveza in obveza,
tako je največji dar, dar Boga, lahko za človeka prevelik.
Jezus sam je rekel, da moramo novo vino dajati v nove mehove.
Hvala ti, ker si postala za to evharistično vino, ki je popolni Bog,
vsa čista in vsa nova in tako sprejela vso skrivnost Boga.
Amen.