Vzor vere Marija se v veri preda Bogu. V življenju pa se obrača tudi k bližnjemu.

Kako lepo je nositi Boga v svojem srcu, kako lepo mu je služiti in biti samo njegov! Vera pa vključuje tudi drugega človeka. Vedno. Kako lep zgled nam je Devica Marija! V svojem Magnificatu opeva vero v Boga, ki se ji v veri bliža in je izpolnitev vseh osebnih obljub in obljub njenemu ljudstvu v zgodovini. Marija pa takoj prvo misel posveti tudi svojim bližnjim, nam, ki bomo z njo verovali v Boga. Spomni se nizkih, ubogi, lačnih, majhnih. Ko Marija pomisli na Boga, je takoj naslednja misel usmerjena k človeku. Ljubezen do bližnjega v njeni veri ni izključena, ampak se veseli, da lahko svojo vero živi s svojimi bližnjimi.

Spomnimo se oznanila Jezusa Kristusa, ki ne oznannja samo z besedo, ampak tudi z dejanjem. Jezus svoje oznanjevanje vedno združuje tudi z dejanji ljubezni. Ko se Bog sklanja k človeku, mu izkazuje svojo ljubezen in ga rešuje iz stisk in težav. Jezus ozdravlja, saj je vera vedno povezana z veliko Božjo ljubeznijo.

Marija to vero, ki ji bo mogla v najlepši obliki prisluhniti šele čez trideset let, že živi in uresničuje. V svoj odnos do Boga vedno povabi tudi bližnjega in najprej z njim slavi Boga. Ve, da vera ni zapiranje vase, ampak življenje z bližnjimi, kar je včasih najtežje. Marija Jezusa sprejme, pa ne le zase, ampak za vse človeštvo. Ni osamljena, ampak odprta do vsakega človeka.

Zdi se, da bo Marija morala živeti ta veliki dar odrešenja, prihod Boga k človeku, kot osamljena in zapuščena. Toda v veri nismo nikoli sami. Vera išče drugega in tudi sveti Jožef je deležen Božjega povabila. Vera nas v temelju združuje in vabi človeka h drugemu človeku.

“Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sam sredi med njimi”. Kako lepo se je zavedati tega Božjega povabila! Vera namreč ni nikoli samo lepo čustvo, nagnjenost do Boga; vera je odnos do vse moje življenjske resničnosti, predvsem do večnega življenja, ki ga bom živel z drugimi.

Ker je Marija po veri predana Bogu, tudi v svojem življenju išče drugega. To se zgodi v Kani galilejski, ko svojim bližnjim želi podariti Jezusa preko drobne potrebe. Vedno pa v Bogu želi doživeti največjo izpolnitev človekovih želja. Ni vino tisto, ki se na svatbi v Kani daje človeku, ampak sama Božja prisotnost. Ko človek pričakuje od Boga nekaj majhnega, pa lahko sprejme veliki dar odrešenja. Kana galilejska je znamenje poglobljene vere, kjer Jezus po Mariji vsemu človeštvu razodene pripravljenost za darovanje svoje krvi vsemu človeštvu.

Braje in sestre, poklicani smo, da smo prava znamenja Boga za drugega človeka. Največ, kar danes lahko damo drug drugemu, je osebna vera v Boga, ki nas odrešuje. Po Mariji smo poučeni, da se ta vera vedno odpira za druge ljudi. Marija zre v prihodnost in ta prihodnost je lepota življenja za Boga in za druge. Ve pa, da bo ta prihodnost marsikdaj tudi križ, a križ odrešenja. Ve, da bo v svoji veri pogosto nerazumljena, da bodo sorodniki Jezusa zavrgli in se upirali njegovemu ljubečemu oznanilu.

Marija bo kakor luč, ki se upira temi. Ko bo stala med sorodniki, ki Jezusa ne bodo razumeli, bo ostala zadnji steber vere v viharju, ki hoče uničiti vse. Toda Marija ve, da mora vzdržati. Marija ve, da je vero mogoče živeti samo v ljubezni, in kadar so v to vero povabljeni drugi, je ta vera združena tudi s križem in trpljenjem. Marija z besedami in dejanji sprejme trpljenje in križ, da bi le lahko bila z Bogom združena v molitvi.

Jezus pravi: “Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.” In Jezus je bil povzdignjen z zemlje na križ. Toda prva izmed teh, ki se ob križu zbirajo, je ravno Marija. Pod križem stoji, z njo pride še Janez in s tem vse človeštvo. Prva se odzove temu dejanju ljubezni. Jezus trpi, a ne zaman. Pod križem zbere vse ljudi. On, ki življenje na križu izgublja, podarja večno življenje vsem, ki se pred križam zberejo. Najprej Marija, potem vsi ljudje. Kadar vera in ljubezen živita skupaj, je to daritev za večnost. Hvala, Marija, za razodetje te velike resnice.

Molimo.
Marija Pomagaj, kraljica Slovencev.
Premnogi so prihajali predte,
da bi pred teboj izjokali svoje bolečnine.
Tudi danes prihajamo,
da bi ti priznali svojo človeško bedo.
Vemo, da nas razumeš, ker si blizu Bogu.
Vemo, da je tvoja vera polna ljubezni do bližnjega.
Hvala, Marija, ker nam utiraš pot k Bogu
in nam pomagaš videti resnico našega življenja tako,
da nas povabiš pod križ, kjer je vsa vera in vsa ljubezen. Amen.