51 “Bog je v svoji dobroti in modrosti hotel razodeti samega sebe in razkriti skrivnost svoje volje, da bi ljudje po Kristusu, učlovečeni Besedi, imeli v Svetem Duhu dostop k Očetu in bi postali deležni božje narave” (BR 2).

52 Bog ki “prebiva v nedostopni svetlobi” (1 Tim 6,16), hoče priobčevati svoje božje življenje ljudem, ki jih je svobodno ustvaril, da bi jih v svojem edinem Sinu napravil za posinovljence (prim. Ef 1,4-5). Z razodetjem samega sebe hoče Bog narediti ljudi sposobne, da bi mu odgovarjali, ga spoznavali in ga ljubili daleč onkraj vsega tistega, česar bi bili sposobni sami od sebe.

53 Božji načrt razodetja se uresničuje hkrati “z dejanji in besedami, ki so med seboj v notranji zvezi” (BR 2) in se medsebojno osvetljujejo. Ta božji načrt vsebuje posebno “božjo pedagogijo”: Bog se priobčuje človeku polagoma, pripravlja ga po stopnjah na sprejem nadnaravnega razodetja samega sebe, ki doseže vrhunec v osebi in poslanstvu učlovečene Besede, Jezusa Kristusa.

Sv. Irenej Lyonski večkrat govori o tej božji pedagogiji s podobo, ki pove, da se Bog in človek polagoma navadita drug na drugega: “Božja Beseda je prebivala v človeku in se naredila za Sina človekovega, da bi navadila človeka dojemati Boga in Boga prebivati v človeku, kakor je to všeč Očetu” (haer. 3,20,2; prim. na primer 3,17,1; 4,12,4; 4,21,3).