2816 V Novi zavezi je mogoče isto besedo basileia prevesti kot kraljevstvo (abstraktno ime), kot kraljestvo (konkretno ime) ali pa kot kraljevanje (ime dejavnosti). Božje kraljestvo je pred nami. Približalo se je v učlovečeni Besedi, oznanja se skozi ves evangelij, prišlo je v Kristusovi smrti in njegovem vstajenju. Božje kraljestvo prihaja od zadnje večerje dalje in v evharistiji, božje kraljestvo je sredi med nami. Božje kraljestvo bo prišlo v slavi, ko ga bo Kristus izročil svojemu Očetu:

Mogoče je celo, da božje kraljestvo pomeni Kristusa osebno, njega, ki ga kličemo vsak dan in čigar prihod hočemo s svojim pričakovanjem pospešiti. Kakor je on naše vstajenje, kajti v njem vstajamo, in mogoče tudi božje kraljestvo, kajti v njem bomo kraljevali (sv. Ciprijan, Dom. orat. 13).

2817 Ta prošnja je “Marana tha”, krik Duha in neveste: “Pridi, Gospod Jezus”:

Tudi če bi nam ta molitev ne bila naložila obveznosti, da prosimo za prihod tega božjega kraljestva, bi sami od sebe tako klicali, ko hitimo, da bi se oklenili tega, kar upamo. Duše mučencev pod oltarjem na ves glas kličejo Gospoda: “Doklej, Gospod, ne boš maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?” (Raz 6,10). Ob koncu časov morajo namreč doseči pravico. “Gospod, pospeši torej prihod svojega kraljestva!” (Tertulijan, or. 5).

2818 V Gospodovi molitvi gre predvsem za dokončni prihod božjega kraljestva s Kristusovo vrnitvijo (prim. Tit 2,13). A to hrepenenje ne odvrača Cerkve od njenega poslanstva na tem svetu, temveč jo k temu še bolj zavezuje. Kajti od binkošti dalje je prihajanje božjega kraljestva delo Gospodovega Duha, ki naj Kristusovo “delo na svetu dovrši in vse posvečenje dopolni” (RiM, četrta evharistična molitev).

2819 “Božje kraljestvo je pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu” (Rim 14,17). Poslednji časi, v katerih smo, so časi izlitja Svetega Duha. Odtlej se je začel odločilen boj med “mesom” in Duhom (prim. Gal 5,16-25):

Samo čisto srce more z zaupanjem reči: “Pridi k nam tvoje kraljestvo.” Morali smo biti v Pavlovi šoli, da rečemo: “V našem umrljivem telesu naj ne kraljuje greh” (Rim 6,12). Kdor se ohranja čistega v svojih dejanjih, svojih mislih in svojih besedah, more reči Bogu: “Pridi tvoje kraljestvo!” (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. myst. 5,13).

2820 V razločevanju po Duhu morajo kristjani razlikovati med rastjo božjega kraljestva in napredkom kulture in družbe, kjer delujejo. To razlikovanje ni ločevanje. Človekova poklicanost k večnemu življenju ne zatre, marveč okrepi njegovo dolžnost uporabljati od Stvarnika prejete moči in sredstva za to, da bi na tem svetu služil pravičnosti in miru (CS 22; 32; 39; EN 31).

2821 Ta prošnja je nošena in uslišana v Jezusovi molitvi (prim. Jn 17,17-20), navzoča in učinkovita v evharistiji; in rodi svoj sad v novem življenju v skladu z blagri (prim. Mt 5,13-16; 6,24; 7,12-13