Predragi v Gospodu! Prav danes, v tej uri poteka 50 let, ko je tednji ljubljanski škof, naš nepozabni dr. Anton Bonaventura Jeglič, na tem-le prostoru pred brezijansko cerkvijo, kronal podobo naše ljube Marije Pomagaj. Obhajamo torej zlati jubilej tega lepega dogodka. Čemu krona na slikano podobo? Mnogim se zdi, da je to nasprotno umetniškim in lepotnim pravilom… Mi pa pravimo: Marija je kraljica in kraljice si brez krone ne moremo prdstavljati; mi smo pa zvesti otroci te kraljice in želimo biti svetel kamen njene krone.

Marijo je za kraljico nebes in zemlje postavil sam Bog. Okrasil je njeno dušo že pri brezmadežnem spočetju z milostmi, krepostmi in nadnaravnimi darovi, ki so vredni kraljevke časti. Sam Bog je čast Marijineg kraljevanja tudi razglasil, ko ji je po nadangelu Gabrijelu povedal, da bo rodila sina, »ki bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu Kraljestvu ne bo konca« (Lk 1,33). Njen sin Jezus Kristus je tudi sam slovesno izjavil: »Jaz sem kralj« (Mt 27,12). Kristus – Odrešenik: kralj; Marija – njegova mati: kraljica!

Marija je bila vzeta v nebesa s telesom. Tudi njenemu svetemu telesu je boga dala pač znamenje, ki jo označuje za kraljico. Po našem pojmaovanju mora biti to znamenje krona. Ali je Bog v nebesih mariji res dal krono, kakor si jo mi mislimo, ali ji je pa dal kakšen drug nebešk znak, ne vemo. Sv. Janez je v Skrivnem razodetju (12,1-) gledal kronano nebeško kraljico in pravi, da je »obdana s soncem, pod njenimi nogami je mesec in na njeni glavi venec iz dvanasth zvezd«. Če je pa sam Bog v nebesih Marijo kronal, ji smemo tudi mi na zemlji pokloniti znak kraljice, to je krono. Zraen pa smemo prepevati in moliti: Naša kraljica si, Marija Pomagaj; mi smo pa tvoji zvesti otroci!

Toda, kakšne krone je vredna Marija – Kraljica? Če bi vkovali v njeno krono najsvetlejše diamante, najbolj živobarvne drage kamne in najdražje bisere, ki se nahajajo na zemlji, bi krona še ne bila primerna za pravo počeščenje naše nebeške Kraljice. Vsaka krona, ki jo morejo izdelati človeška roje je samo simbol, samo znak tiste krone, ki jo je Marija res vredna in jo tudi res želi od nas sprejeti.

MI SMO NJENA KRONA. Tako nam Marija pravi, kakor je pisal sv. Pavel Filipljanom (4,1): »Vi ste moje veselje in moja krona. »Da, mi smo kakor pester venec cvetlic okrog nje; mi smo njena krona, ki se blesti v lepoti božje milosti, katero nam ona tako uspešno posreduje. Kakor smo pa mi različni po značajih in sposobnostih, kakor je različno naše življenje po razmerah, tako je tudi njena krona različna po značilnosti in pestrosti, seveda, če smo res njeno veselje in njena krona.
Ali smo taki, da nas more biti Marija vesela? Ali smo taki, da njeno poveličano oko vidi v naših dušah lepoto posvečujeoče milosti in vzvičenost božjega življenja? Ali smo taki, da njeno brezmadežno srce kar čuti toploto naše ljubezni do Bog ain do bližnjega? Kaj pa, če namesto tega vidi Marija našo gnilobo smrti brez posvečujoče milosti božje? Kja pa, če smo pred Bogom, pred Marijo in pred svetom pobeljeni grobovi, zunaj s cvetjem okrašeni, znotraj pa polni trohnobe, polni nevoščljivosti, napuha in poželjivosti? Če smo takčni pred Marijo, potem nismo njeno veselje, nismo njena krona. Potem je tudi zlate krone, ki jih darujemo njenim alikam in kipomm, ne ugajajo, ker ničesar ne pomenijo, samo po sebi pa v nebesih nimajo vrednosti.

Ob spominu na kronanje brezijanske Kraljice in Pomočnice pred 50. leti, se moramo jasno zavedati: Mi moramo biti krona Mariji, mi ji moramo biti v veselje, potem šele ji bo zlata krona na sliki ugajala, ker so zunanji znak naše notranje čistosti, svetosti in naših krščanskih kreposti. To spoznanje moramo imeti! Zakaj, če mi verni Slovenci, nismo živa Marijina krona, potem je Marija pri nas še brez krone, pa čeprav smo njeno brezijansko lsiko pred 50. leti okrasili z zlato korno v imenu ljubljanske škofije in vsega slovenskega naroda.

Ko pravi sv. Pavel Filipljanom, da so njegovo veselje in njegova krona, jih v istem stavku poziva, naj stojijo v Gospodu, na več drugih mestih v svojih pismih pa naroča: Stojte v veri! Isto, predragi v Gospodu, nam pravi in naroča Marija. Da bomo njeno veselje in njena krona: Stojmo trdno v veri! Svoji Cerkvi je Kristus izročil posebej ves nauk, ves zaklad božjega razodetja, postavil ji je poglavarja, poslal ji je Svetega Duha, da jo razsvetljuje in varuje vsake zmote, da božje resnice nepopačeno in čisto uči in jih izroča iz roda v rod do konca dni.

V tej veri, po besedi sv. Pavla in po Marijini želji: STOJTE! Ne kakor otrok na majavih nogah ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojte s trdnimi nogami kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojte, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojte, da v neveri grešnega sveta ne utonete in z zgledom vernega življenja pokažite, kako je treba svetne dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojte v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!

Predragi v Gospodu! Sedaj bom daroval sveto mašo na oltarju, na katerem je stanovala Marija Pomagaj do zaključka Marijinega leta 1954. n tem oltarju je slika – kopija pred katero so Gorenjci molili v letih strašnje zadnje vojske. Prava podoba Marije Pomagaj pa stoluje v cerkvi, v prenovljeni kapeli, na novem oltarju. Bila je med zadnjo vojsko begunka in je našla zavetje na Trsatu in vso ljubezen v Ljubljani. Biseri solza, ljubezni in zaupanja so bili in so okras naše Marije Pomagaj. V novem okviru v kapeli so vdelani pomembni kamni iz različnih krajev naše lepe slovenske zemlje, saj hočemo imeti vsi Marijo za mater, kraljico in pomočnico. V njeno krono pa danes prav vsi položimo trden in svetel kamen svoje vere, da bomo z Marijino pomočjo varno potovali po poti življenja in nas bo njen Sin, Jezus Kristus po njeni priprošnji s slavo in častjo kronal tudi v nebesih. AMEN.