Osrednja slovestnost razglasitve brezjanske cerkve za baziliko je bila 27. maja 1989. Predsedoval ji je apostolski pronuncij Giuseppe Montalvo. Sveto mašo je daroval nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.
Listina, s katero je sveti oče papež Janez Pavel II. razglasil cerkev na Brezjah za manjšo baziliko, se glasi:
Janez Pavel II. v trajen spomin
V javnosti je dobro znano, da je cerkvica, ki je že v starih časih stala v mejah ljubljanske nadškofije, in sicer v vasi Brezje, in ki so jo v stoletjih obnavljali in prezidavali, sčasoma postala osrednje svetišče Marijinega češčenja za vso Slovenijo.
Verniki teh dežel so začeli podobo, ki je tam shranjena in ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, pobožno in vdano častiti kot blaženo Devico Marijo Pomočnico (Marijo Pomagaj). Leta 1900 je takratni goriški nadškof blagega spomina Jakob Missia blagoslovil večjo in srečno dograjeno novo cerkev, ki je zares lepa bogata v svojem sijaju ter zgrajena v slogu oživljene starodavne umetnosti in zato tudi zgodovinski spomenik preteklosti, tudi v današnjem času – predvsem po zaslugi prizadevne duhovščine, ki mu je dodeljena – veliko prispeva tako h gojenju krščanske pobožnosti kakor tudi k rastočemu razvnemanju ljubezni do blažene Device Marije.
Nadvse si želimo, da bi vsi na svetu spoznali dobrotljivost velike Matere; zato mislimo, da je treba prisluhniti prošnjam, s katerimi je nedavno ljubljanski nadškof izrazil skupne želje duhovščine in ljudstva, ko je zaprosil naš Sveti Sedež, naj se omenjeni cerkvi dodeli častni naslov manjše bazilike (Basilica Minor).
Zato potrjujemo mnenje Kongregacije za sveto bogoslužje, ki ga je na podlagi svojih pooblastil danes izrekla o tej zadevi, in iz polnosti naše apostolske oblasti s tem pismom omenjeno svetišče, posvečeno blaženi Devici Mariji Pomočnici, za vedno povzdignemo v čast manjše bazilike. S tem mu podelimo vsa dovoljenja in pravice, ki so lastne takim bazilikam. Pri tem se je treba držati določil Odloka o naslovu manjše bazilike, ki je bil izdan 6. junija 1968.
Dano v Rimu, pri Svetem Petru, pod pečatnim prstanom Ribiča, 5. oktobra 1988, v desetem letu našega pontifikata.
Avguštin kardinal Casaroli, l.r.
iz Tajništva za cerkvene javne zadeve