Milostna podoba je poleg evharistije drugo srce svetišča na Brezjah. Vsak romar bi lahko povedal svojo zgodbo o srečanju s to podobo. Nekaj opisov smo zbrali tukaj.
MARIJINA PODOBA
Začetek upodabljanja Marije Pomočnice se posredno naslanja na Sveto pismo, kjer poroča evangelist Matej o begu svete družine pred Herodovim zalezovanjem (Mt 2,13–15). K temu stvarnemu svetopisemskemu poročilu dostavlja stara legenda, da se je Jezus na begu privil svoji materi okrog vratu in jo prosil: Mati, pomagaj!
To legendarično vsebino je imel pred očmi slikar Lukas Cranach (1472–1553), ki je prvi naslikal podobo Marije Pomočnice, ki jo še danes hranijo in časte v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Innsbrucku.
Po tem vzorcu so z večjo ali manjšo podobnostjo izdelane vse tovrstne podobe; tako tudi prvotna – na steno – in sedanja – na platno – slikana podoba Marije Pomagaj na Brezjah. Ta je povsem slovenska in samosvoja.
Sedanja podoba je nastala takrat, ko je Napoleon zasedel tudi kranjsko deželo. Takrat je v Kranju živel znameniti slikar Leopold Layer (1752–1828).
Med vojno so ga Francozi zaprli. V svoji stiski se je z zaupanjem obrnil do Marije Pomagaj na Brezjah in ji obljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe.
Marija je poplačala njegovo zaupanje. Layer je bil rešen iz ječe in svojo obljubo je zvesto izpolnil. Leta 1814 je preslikal Marijino kapelico in naredil sedanjo milostno podobo Marije Pomagaj. Slika je še danes dobro ohranjena. Ljudje pripovedujejo, da jo je slikal v ječi, ko so mu roke oklepale železne verige.
Katoliška cerkev ima navado, da krona podobe, ki so pri ljudeh v časteh. Tako je velik Marijin častilec škof dr. Anton Bonaventura Jeglič prosil Rim za dovoljenje, da bi smela biti kronana tudi podoba Marije Pomagaj.
Sveti Sedež je prošnjo uslišal in prosilca samega pooblastil, da kronanje izvrši. Na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907, je škof dr. A. B. Jeglič, obdan z več kot sto duhovniki in ob navzočnosti nad 30.000 romarjev, z zlatima kronama okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. Kroni je izdelal znani zlatar Ivan Kregar (1867–1931) v Ljubljani. V spomin na ta dogodek se na angelsko nedeljo v velikem številu zbirajo Slovenci okrog svoje kronane Kraljice.
(p. Otmar Vostner)
V brezjanski podobi Marije Pomagaj so mnogi prepoznali sledi okoliščin, ki so spodbudile njen nastanek. Slikarjevo nemoč v ječi naj bi odsevala čisto majhna upodobitev Jezuščka, pa tudi njegova golota ter popolna odvisnost in hkrati zaupanje do Matere.
Jezušček stiska k Mariji glavico, išče jo z očmi, z rokami bi se rad dotaknil Marijinega vratu, a so prekratke in ji sežejo do brade. S telesom se prižema k Materi, z levo nogo stoji na prstih, desno pa steguje k njej.
Na sliki je gotovo najlepši Marijin obraz, na obrazu pa njene oči. Ko se Marija ozre Jezusa v nemoči in hkrati v silnem zaupanju, se mu vsa preda. A oči ne obrne k njemu, temveč k nam.
Kamor koli stopamo v kapeli, nas Marijine oči vedno spremljajo … Kako tolažljiva in vesela novica je izražena v njih! Marijino Materinsko oko nas vidi. To je potrjeno po verski resnici Marijinega vnebovzetja: Marijine oči so žive in vidijo vse naše duševne in telesne potrebe. To je »povedal« tudi slikar brezjanske podobe Marije Pomagaj.
(p. Odilo Hajnšek)
H koncu dodajmo še, kar pravi o Mariji Pomagaj nemški pesnik Lenz vom Steyer: “V njenih čudovito ljubeznivih potezah je videti dostojanstvo in ljubkost. Milosti polna in čudež lepote, kakor podoba iz nebeških višav gleda Gospa dol na nas. Usmiljenje obeta njen prijazni pogled in veselo srčno srečo, kakor bi zagotavljala uslišanje v imenu Jezusovem.”