Napovednik
30. december 2018
120 let frančiškanov na Brezjah Letos mineva 120 let odkar je škof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil samostan na Brezjah, pri Mariji Pomagaj, ter ga izročil frančiškanom.

K Mariji Pomagaj je po prvih milostnih ozdravitvah leta 1863 prihajalo vedno več romarjev, iz leta v leto je bilo več slovesnosti. Pokazalo se je, da je cerkev že dolgo premajhna za množice romarjev ter da mošenjski duhovniki niso več kos dušnopastirskim nalogam.

Ko so 9. oktobra 1889 položili temeljni kamen za novo brezjansko cerkev in ga je blagoslovil škof dr. Jakob Missia, je istočasno dozorevala misel, da bi poleg cerkve postavili samostan za frančiškane;
tako bi svetišče Marije Pomagaj dobilo stalne oskrbnike in romarji bi imeli vedno na razpolago dovolj spovednikov. Samostan so začeli zidati leta 1897, naslednje leto (1898) pa ga je škof Anton Bonaventura Jeglič že blagoslovil in izročil frančiškanom. Obenem je določil, da so frančiškani oskrbniki romarske cerkve.

Frančiškani tako že 120 let skrbijo za milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Zato smo se odločili, da ob tem pomembnem jubileju pripravimo posebni rožni venec in se z njim frančiškanom zahvalimo za njihovo delo v svetišču Marije Pomagaj.

Serafinski rožni venec je del frančiškanske tradicije. Zelo nazorno odraža srce Frančiškove duhovnosti: doživeti Marijino življenje. Njegova zunanja oblika se navdihuje pri legendi, ki govori, da je Marija na zemlji živela 72 let. Zato je serafinski rožni venec sestavljen iz sedmih desetk rožnega venca, ki se mu na koncu dodata še dve Zdrava Mariji.

Začetek in zgodovina molitve
Zgodovinar iz reda manjših bratov, Luka Wadding (1588-1657), poroča v svojih Analih, da je leta 1422 v red sv. Frančiška vstopil mladenič, ki je imel navado, da je pogosto spletal vence iz rož in z njimi krasil podobo Matere Božje. Ko pa je bil sprejet v noviciat, v samostanu Cesi, pri Terniju, ni imel več priložnosti, da bi nadaljeval s to pobožno navado. To ga je tako bolelo, da je hotel zapustili red. Takrat pa se mu prikaže Marija in ga potolaži:
“Nakar ne žaluj! Naučila te bom v mojo čast plesti drugačen venec, venec angelskih pozdravov. S tem vencem me lahko veliko bolj počastiš kot z rožami. Vsak dan mi prinesi venec pozdravov, ki je spleten na ta način: Moli očenaš in 10 zdravamarij v spomin na veselje, ko me je pozdravil nadangel Gabriel in mi naznanil, da bom postala Božja Mati. Ponovi očenaš in 10 zdravamarij v spomin na veselje, s katerim sem hitela obiskat teto Elizabeto, ki me je spoznala za Mater Božjega Sina. Na enak način me pozdravi zaradi veselja, ki sem ga občutila pri rojstvu Odrešenika sveta. Pozdravi me zaradi veselja, ki sem ga občutila, ko so prišli Modri molit Božje Dete. Nato me pozdravi na enak način v spomin na tisto veselje, ki je napolnjevalo mojo dušo, ko sem v templju našla svojega ljubega Sina. In pozdravi me tudi v spomin na veselje, ki sem ga občutila, ko se mi je moj Sin prikazal po svojem vstajenju. Nazadnje me pozdravi zaradi veselja, ki sem ga občutila, ko sem bila vzeta v nebo in bila kronana za kraljico nebes in zemlje. Če mi ta venec prineseš vsak dan, mi boš pripravil veliko veselje in slavo, sam pa boš deležen obilnih milosti.”
Po teh besedah je Marija izginila.
Novinec je ubogal nebeško Mater ter je začel tako moliti. Magister novincev ga je nekoč skrivaj opazoval, ko je v svoji celici molil. Ob njem je videl angela, kako je pletel venec iz deseterih vrtnic. Za vsako deseto vrtnico je dodal lilijo. Angel je to ponovil sedemkrat. Ko je novinec končal, mu je angel položil venec na glavo. Magister ga je vprašal, kaj vse to pomeni in novinec mu je razložil, da ga je Marija sama naučila te molitve. Tako je nastal rožni venec sedmih Marijinih radosti.
Molitev je potrdil papež Leon X., 14. septembra 1517.

Rožni venec lahko kupite v Romaskem uradu na Brezjah.

Fotografije