Ob deseti uri je maševal beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. Njegovo prvo sporočilo romarjem je bila molitev svetega Bernarda:

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati. K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen.

Te besede so dale rdečo nit vsej slovesnosti. V pridigi je poudaril pomen vere, na kateri lahko temeljijo krščanske vrednote. Po sveti maši smo se zbrali v dvorani nad zakristijo in ob ganljivih pričevanjih preživeli čudovito uro vere in upanja.

Somaševalo je še nekaj duhovnikov, ki so prišli molit zase in za svoje vernike. Zahvaljujemo se vsem, ki so se trudili za to slovesnost, predvsem Slovenski Karitas, ki je po predstavniku g. diakonu Imretu Jerebicu dala širši pomen temu romanju.

Ne pozabimo milosti, ki smo jih prejeli po posredovanju Marije Pomagaj, in se naslednje leto, prvo soboto v postu, spet srečajmo.