Romanje preizkuša in utrjuje vsakega izmed romarjev. Je najprej pot preverjanja vere in osebnega odnosa do Jezusa in do Marije. Je pa tudi pot skupnosti. Kot so mladi sami povedali, je romanje velika šola sprejemanja – sebe in soljudi. Sprejeti moraš svoje težave in vsakogar, ki stopa s tabo na pot.

Letošnja pot je bila še posebej lepa, saj so jo mladi prehodili ob Marijini podobi. Mineva namreč 65 let, odkar se je Njena podoba, potem ko je bila 6 let v pregnanstvu, vrnila na Brezje. Zato so jo mladi simbolično popeljali po isti poti, po kateri se je pred leti vrnila na Brezje.

Pot se je začela za najbolj vztrajne po blagoslovu v ljubljanski stolnici, kmalu po šesti uri zvečer. Tako so z Božjo pomočji začeli maraton vere, kot so ga poimenovali.

V Šentvidu so se jim pridružili še drugi. Vse zbrane je pri njihovih prizadevanjih podprl tudi ljubljanski nadškof, ki je z njimi prehodil pot od Kranja do Brezij, kjer je daroval sveto mašo ob sedmi uri zjutraj.

Naša pot do Brezij:

Od stolnice smo do Šentvida hodili ob glavni cesti. Iz Šentvida smo šli po stranski cesti skozi Gunclje, mimo Stanežič in motela Medno. V križišču, kjer je odcep za Presko, smo prečkali želežniško progo in kakih 500 m naprej še glavno cesto. Glavno cesto smo spet prečkali na vrhu klanca v Medvodah, pri odcepu za Zbilje in Mavčiče. Pot nas je peljala skozi vasi: Praše, Jama, Breg in Drulovka. V Kranju smo čez Delavski most prispeli do kranjske župnijske cerkve.

Po krajšem postanku smo pot nadaljevali skozi Kranj, do črpalke v zgornjem kranjskem križišču in nato po makadamu do Police in Naklega, kjer smo prečkali staro magistralno cesto in nadaljevali pot po makadamu do stare ceste, ki pelje skozi Bistrico do Podbrezij.

Od tu naprej smo šli v smeri Posavca in naprej proti Dobrem Polju. Tam smo staro magistralno cesto zapustili in nadaljevali pot po stranskih ali poljskih poteh pod avtocesto in naprej do Brezij.

Fotografije