Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah vsak dan sprejema romarje. Ni trenutka, ko ne bi nekaj romarjev želelo izročiti Božji Materi svojih prošenj, zahval ali se ji posvetiti. Konec tedna se število še poveča. Pet dni pred praznikom Marijinega vnebovzetja – letos to pomeni že v petek – pa so Romi do poznih nočnih ur prihajali v kamp in se začeli pripravljati na praznovanje.

Eden izmed teh romarjev sem postal tudi sam, ko sem pripeljal majhno prikolico v improvizirani kamp. Postavil sem se na mesto, kjer sem bil že lani. Zagrabila me je trema in malo strahu. Kako bo letos, kako začeti, kaj narediti? Spomnil sem se, da nekaj manjka, da ni dovolj akcija, ampak najprej molitev, zato sem se priporočil Mariji Pomagaj, ji izročil delo in dneve, ki bodo sledili, in seveda vse romarje, še posebej Rome. In še ena priprošnja. To je k blaženemu Zeferinu – mučencu, Romu in priprošnjiku Romov. Njegova priprošnja in življenjska pot je dokaz neprecenljive Božje ljubezni, ki ne izbira po rasi, kulturi, izobraženosti, ampak po ljubezni do Njega samega.

Izmed tega ljudstva, ki je tako malo poučeno o veri, ki je tako raztreseno po svetu in Evropi, je dozorel prvi priprošnjik. Blaženi Zeferin, ki ni znal pisati, ki je bil trgovec s konji, ki ni poznal vseh krščanskih naukav, znal pa je moliti, posebno mu je bila pri srcu molitev rožnega venca. Rodil se je v Španiji leta 1861 v družini španskih Romov. V mladosti je živel kot nomadski trgovec s konji. Pozneje se je ustalil v kraju Barbastro, kjer se je tudi cerkveno oženil in se začel vsak dan udeleževati svete maše. Čeprav nepismen, je postal katehist ter je vedno rad pomagal siromašnim romskim rojakom in posredoval v raznih sporih. Ob začetku španske državljanske vojne je želel obraniti nekega duhovnika pred nasiljem republikanskih vojakov, za kar je bil 9. avgusta 1936 kaznovan in ustreljen skupaj s krajevnim škofom in drugimi. Papež Janez Pavel II. ga je 4. maja 1997 razglasil za blaženega.
Blaženi Zeferin, v teh dneh naj se tvoja priprošnja k Vsmogočnemu obrača za tvoje ljudstvo in blagoslov tvojega naroda.

Do poznih nočnih ur so družine prihajale na Brezje. Tu so že prva srečanja z Romi. Na Brezjah je že pravo romsko naselje, ne tako majhno. Vsi prihajajo razigrani, veseli, da se je “dopust” začel. Prvo presenečenje, ob katerem človek začuti delovanje Božje milosti, je bilo pozdravljanje iz vsakega kombija. Nihče ni pozabil na župnika, ki je bil lansko leto z Romi na Brezjah. S kakšnim veseljem so pozdravljali: „Raše / Rašaj, mi smo prišli. Tukaj smo pri Marijici,“ in naslednje vprašanje: „Ali bomo tudi letos imeli procesijo z Marijico?“ Strah je minil, sedaj so na vrsti srečanja. Srečanja, polna blagoslovov, pozdravljanja, veselja. Pred prikolico, kjer je Marijina slika in kip s prižgano svečo, se ustavljajo družine. Pozdravijo Marijico, jo pobožajo, otroci poljubijo. Vsedejo se in sprašujejo. Pogovarjamo se o čudovitih Božjih delih in konkretnem delovanju Božje milosti v našem življenju. Družine se kar menjajo, saj sami pridejo do prikolice, kjer je župnik (rašaj). Tudi večerjo sem dobil. Odličen in pravi ciganski golaž (saj ga je naredila romkinja/ciganka).

In tu je že prva ideja, kaj bomo v teh dneh še posebej naredili. Videl sem mnogo otrok, veliko je tudi dojenčkov. Spominjam se nekaterih mamic, ki smo jih lansko leto z brati frančiškani pri Mariji posebej blagoslovili, ko so pod srcem nosile novo življenje. Letos so k Mariji prinesle svoje otročiče. Pripravili bomo blagoslov otrok in jih izročili varstvu Matere Božje. Še posebej malo Glorijo, ki so jo prinesli z veliko prošnjo na Brezje. Pet mesecev stara s hudo s srčno okvaro … Bolezen se ji vidi, je v Božjih rokah …

Tudi Romi prihajajo s svojimi preizkušnjami k Mariji Pomagaj.

Marija Pomagaj, prosi za nas pri Bogu.
Blaženi Zeferin, prosi za nas.

Peter Kokotec
Koordinator za pastoralo Romov (romski/ciganski župnik)