Kardinal nas je najprej pozdravil in nam po osebni predstavitvi predstavil delo, ki ga opravlja na kongregaciji za pastoralo migrantov, ter mesto, ki ga naša svetišča zavzemajo pri tem delu.

Najprej se nam je zahvalil za velikodušno delo v naših svetiščih, ker pripravljamo prostor za srečanje ljudi z Bogom.

Navedel je nekatere poudarke dokumentov v zgodovini, ki so govorili o ljudskih pobožnostih.

Za naše delo je pomembna inkulturacija, saj lahko bogastvo kultur obogati naše oznanjevanje in evangelij približa ljudem, če k njim pristopamo na pravilen način.

Kardinal Ratzinger pravi, da lahko evangelij doseže srce kulture vsakega človeka.

Liturgično praznovanje ne izčrpa vsega odrešenjskega poslanstva Cerkve, toda liturgija je pravo spominjanje in podoživljenje vere v Jezusa Kristusa. Pri tem imajo ljudske pobožnosti pomembno vlogo. Ljudske pobožnosti morajo najti v liturgiji svoj vrh in morajo k njemu voditi.

Opogumil nas je za delo pri iskanju pravega mesta in odnosa do vseh dejavnikov oznanjevanja v Cerkvi.

Po predavanju, ki nam je ponudilo lep pregled dogajanja na tem področju, se je razvil pogovor o naših izkušnjah.

Lepo misel je v pogovoru povedal rektor Lurda. Dejal je, da so v vsakem od nas tri vrste romarja. Najprej romar, ki izkuša (v Lurdu se to izkazuje tako, da romarji pridejo, se dotaknejo skale, pijejo iz studenca in se okopajo v vodi). Druga oblika je romar, ki se zateka k tradicionalnim oblikam romanja in ljudskih pobožnosti (rožni venec, procesije). Tretja oblika romanja je tista, ki vključuje evharistijo, ljudske pobožnosti ter predvsem osebno spreobrnjenje. Toda vse troje je med seboj zelo povezano.

Po pogovoru smo začeli pripravo na sveto mašo.

Fotografije