Ko umre nekdo od naših bližnjih, tistih, ki smo jih imeli radi, to doživimo kot hudo krivico. Zaboli nas, ko umrejo dobri ljudje. A čez čas in ob vztrajni molitvi doživimo posebno močan dotik vstalega Kristusa.

Brata Štefan (Alojzij) Rezec in Herman (Alojzij) Masič sta v petem in sedmem mesecu letošnjega leta s tega sveta odšla v večnost.

Dolga leta sta bila člana skupnosti in sta živela za romarje v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Na poseben način je br. Herman začel Bogu služiti v bolezni in invalidnosti. Priklenjen je bil na invalidski voziček. V senci pod jablano je mirno opazoval vse, ki smo hiteli mimo po opravkih, in bil hvaležen za naše poglede, pozdrave. Vedno nam je odgovoril s prijaznostjo. Tudi br. Štefan je ob koncu svojih zemeljskih dni srečeval Gospoda v trpljenju. Za mirno zunanjostjo se je skrival veder človek, ki je sledil evangeliju. V molitvi je živel svojo povezanost z Bogom in brati. Bil je tih, a vesel človek, v malem zvest in prav zato velik pričevalec nebeškega kraljestva.

Kjer se, tako upamo in prosimo, že veselita z vsemi svetimi v Kristusovi slavi.

Fotografije