Pred praznikom Gospodovega oznanjenja Mariji je bilo zaradi postnega časa prestavljeno liturgično praznovanje. Tega dne je na Brezjah tudi romanje nosečnic in vseh, ki si želijo otrok.

Začeli smo ga s križevim potom, v katerem smo se ozrli na Kristusov križ in mnoge človeške stiske današnjega časa.

Ob 10. uri je bila sveta maša, ki jo je daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Glavan. V pridigi je izpostavil vrednost življenja in njegovo lepoto ter opozoril na nevarnosti, ki prežijo na življenje v svetu, ki nas obkroža.

Po sveti maši smo se zbrali v dvorani nad zakristijo, kjer smo prisluhnili mag. Viktoriji Bevc, voditeljici programa posvojitve otrok v Sloveniji in predsednici društva Deteljica, ki se ukvarja s pripravo na posvojitev otrok.

Predavanje je po izjemni zamisli predavateljice postalo splet mnogih življenskih zgodb, ki so se pred našimi očmi odvile. Mag. Viktorija Bevc je svojo misel podala s pomočjo parov in družin, ki so stopili na pot spoznanja, da otrok ne morejo imeti, lahko pa posredujejo življenje tudi na drugačen način.

Osrednje spoznanje je bilo, da gre s strani očeta in mame pri posvajanju pravzaprav za enake duhovne korake, kot je to pri običajni nosečnosti oz. pričakovanju otroka. Vsako pričakovanje otroka, posebej pa vzgoja, zahteva preseganje lastne sebičnosti in spoznanja, da otrok ni lastnina, ki jo lahko zahtevam zase.

Poleg tistih, ki so otroke posvojili, so bile prisotne tudi nosečnice in njihovi možje. S svojim pričevanjem so pritrdili spoštljivim korakom pričakovanja, ki so bili opisani.

Tega dne se je med nami zgodil čudež življenja. Naslednje leto se bomo ob prazniku pri Mariji Pomagaj spet srečali.

romanjenosecnic2013 from Romar on Vimeo.

Pridiga novomeškega škofa. msgr. Andreja Glavana:

Nagovor škofa Andreja Glavana za matere in bodoče matere ob prazniku Gospodovega oznanjenja (23. 3. 2013)
Lepo pozdravljam g. patre, varuhe Marijinega narodnega svetišča tu na Brezjah, vse matere in še posebej vse bodoče matere, ki ste se odzvale vabilu in prišle na Brezje. Danes je sicer 23. marec, a ker je 25. marec, dan Gospodovega oznanjenja, letos v velikem tednu, ga liturgično obhajamo že danes na soboto pred cvetno nedeljo.
Praznik Gospodovega učlovečenja po Mariji je praznik vseh naših živih in pokojnih mater, ki so v moči svoje vere po Marijinem zgledu izrekle in še danes izrekajo: »Zgodi se mi po tvoji volji,« in tako odpirajo, in ve odpirate, svoja srca novemu življenju.

O, kako nekaj velikega je mati. Kako že pravi pesem o materi: »Mama je prvi klic, mama je zadnji glas, kruh in luč, ki osrečuje nas.«

Posvetimo se najprej veličini trenutka, ko je Marija postala mati, ko je ona v Nazaretu izrekla svoj za vse človeštvo usodni »zgodi se«. Nič ni dalo slutiti, da bo tisti dan, o katerem poroča današnji evangelij, pomenil prelomnico v zgodovini človeštva. Nihče od nazareških vaščanov ni imel vzroka, da bi pomislil, da se končuje tisto, v zavesti Marijinih rojakov tako dolgo in živo pričakovanje, ki jih je vedno opogumljalo, da bo namreč prišel Odrešenik in bo človeštvo svobodneje zadihalo. Bil je dan kot vsi drugi dnevi na vasi.

Tudi Marija je bila popolnoma presenečena, saj je vedela, kako pride do spočetja, sicer ne bi Božjega poslanca vprašala: »Kako se bo to zgodilo, ko še z možem ne živim?« Kratke in polne so besede angela, kratka so Marijina vprašanja in kratki odgovori, na koncu pogovora pa še krajša potrditev: »Zgodi se mi po tvoji besedi.«
Ko sv. Bernard razmišlja o tem velikem trenutku, pravi: »Vsa nebesa so trepetaje čakala na ta Marijin odgovor, ali bo pristala na Božjo ponudbo?« Himna v bogoslužnem branju današnjega praznika zato pravi: »In danes je presrečni dan, / ko prišel Božji Sin je sam / v posodo tesno iz prsti, / da vse človeštvo prerodi.« Na Marijino privoljenje je »Beseda meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14) in Bog je postal človek.

Da, kako pomembne so odločitve vseh mater, ko izrečejo privolitev, ko po poznanih znamenjih spoznajo, da je zaživelo v njih novo življenje. Urednik Ognjišča Božo Rustja v knjigi Zgodbe za pogum navaja tole zgodbo:
»Pred davnimi časi je neki kralj sklenil, da bo poiskal največjo osebnost med svojimi podložniki. Predstavili so mnogo izbranih mož od bogatih, do učenih in z drugimi sposobnostmi obdarjenih. Jasno je bilo, da bo težko izbrati največjo osebnost. Končno je pred kralja stopila še sivolasa žena. Njene oči so izžarevale znanje, razumevanje in ljubezen. ’Kdo je to?’ je vprašal kralj. ’Kaj je storila velikega?’ ’Ali si videl in slišal vse druge?’ je vprašal kraljevi svetovalec in nadaljeval: ’To je mati. Če ne bi bilo nje, bi ne bilo ne zdravilcev, ne modrecev, ne poznavalcev zakonov in ne gospodarstvenikov. Ona je bila njihova prva učiteljica in vzgojiteljica!’ Množica je zaploskala. Kralj pa je stopil s prestola in se ji priklonil.«

Da, matere ste največje dobrotnice naroda. To sprejemanje življenja ni vedno lahko, če otroku okolje ni naklonjeno. Neka za fantovo ljubezen ogoljufana mati je v stiski potožila in se pogovarjala s spočetim, a še nerojenim otrokom: »Četudi svet s sovraštvom te sprejema in zlobno posmehuje se obema, da včasih prav do smrti mi bridko je, le s tvojim srčkom mi srce utripa in željno tistega že čakam hripa, ko se v oči zazrem ti, dete moje.« Žal se dogajajo tudi bolj žalostne zgodbe (zgled žene in matere od katere sta zahtevala mož in njegova mati splav …).

Drage žene in matere. Marija je s svojo privolitvijo »zgodi se mi po tvoji besedi« zgled vsem materam, da bi pogumno in z zaupanjem sprejemale svoje materinsko poslanstvo, ne le takrat, ko težko pričakujejo sad svojega telesa, ampak tudi takrat, ko se je treba postaviti v njegov bran pred različnimi Herodi tega sveta …
Prosimo danes, da bi slovenski narod imel čim več pogumnih mater, ki bodo imele veliko spoštovanje do svetosti življenja in veliko vero tudi sredi ljudi, ki imajo drugačen odnos do svetosti vsakega človeškega življenja. Amen