»Danes smo tukaj, da prosimo za vse tiste, ki so v krempljih odvisnosti, ki se sami ne morejo rešiti, ki ne vidijo prave poti, ker so podrli vse smerokaze v svojem življenju. Da se zahvalimo za vse, ki so spremljali tiste, ki so šli na pot rešenja. In za vse tiste, ki ste to pot dosegli. Da bi tudi na njej vztrajali. Po Mariji se zahvalimo Bogu in jo prosimo, saj je ona tista, ki neprenehoma za nas prosi. Naše molitve, naše prošnje in naše zahvale polaga pred Božji oltar,« je vernike v homiliji nagovoril dekan.

Ker je romanje tradicionalno postavljeno v začetek posta in obenem začetek postne akcije Slovenske Karitas, smo prosili tudi za to, da bi znali videti sočloveka, ki pada, in mu dati roko, da more spet vstati.

»Naj bo hvala Bogu za vse dobro, naj bo hvala Mariji za njeno priprošnjo. Tudi mi odprimo srca in naredimo prostor Bogu, da bo v našem življenju, da nam bo pomagal, da nam bo dal močno voljo, ki jo potrebujemo. Amen.«

Pri Mariji Pomagaj se zbiramo, ker zaupamo v njeno mogočno priprošnjo, ker je naša Mati, ki nas spremlja skozi življenje. Na križu, v najtežjem in najbolj ljubečem trenutku svojega zemeljskega življenja, nam jo je Jezus postavil za Mater. Zato smemo in upamo hiteti v njen objem. Tu se srečamo z Jezusovim križem, ki govori o neskončni Božji ljubezni. Obljublja nam moč, da bomo zmogli korake po poti, ki je težka, a lepa.

O tej poti nam je po sveti maši spregovoril dr. p. Christian Gostečnik. Govoril je o vlogi žene/moža na poti zdravljenja, sledilo je pričevanje dveh družin.

Kot je večkrat poudaril, nikoli ni drugi kriv moje odvisnosti. Lahko pa mi pomaga na poti odrešitve.

Ta pot je težka, pravi dr. Gostečnik. Poudarja, da je je alkohol bolezen, in naroča: “Ne tolerirati bolezni!” Pot zdravljenja te bolezni je težka in odločitev zanjo prav tako. Prva stopnja je priti do Brezij. “Zdaj pojdi do Marijinega oltarja, poklekni pred njo in povej Mariji: Jaz ne morem več.”

Fotografije