Večer so oblikovali: prvi tenor: Sebastjan Likar in Andrej Župan, drugi tenor: Janez Avsenik in Marko Čižman, prvi bas: Martin Zlobko in Bogdan Oražem, drugi bas: Janez Rihtaršič in Marjan Lampret, njihovi prijatelji: Damijana Božič Močnik, Ivan Andres Arnšek in Tomaž Plahutnik. Program je povezoval Rok Andres.
“Oktet Oremus združuje duhovnike, ki se kljub svojemu neusmiljenemu urniku in zadolžitvam srečujejo, ponavadi ob sredinih večerih, z željo, da bi zares živeli svoje talente. Posebna zahvala pa bo najprej vsem župnijam med katerimi naši pevci delujejo, saj verniki že razumejo odsotnost domačega župnika, kadar mora oditi na kakšen nastop. V vseh letih njihovega delovanja se sestav ni dosti spremenil, izdali so dve zgoščenki, gostovali po širni tujini, lepšali spomin na domovino zdomcem in zamejcem, pričevali in kot se reče v modernem jeziku: delovali za novo evangelizcijo.”
Prisluhnili smo Marijinim pesmim, domovinskim (z njihove zadnje zgoščenke) in nastopom gostov, prijateljev in sopotnikov okteta Oremus.
Nocojšnji program okteta Oremus:
Pozdrav Mariji
Večerni ave
Zdrava, Kraljica
Znamenje
Slovenska dežela
Pastirček
Lastovki v slovo
Jadransko morje
Bori
Oj, Doberdob
Akathistos
Vsi ti pojemo pozdrave
Marija, skoz življenje
Otrok sem tvoj (z Damijano Božič Močnik)
Zdravljica
»Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.
Sèm je stvarnik sejal nemir
in lepoto, ki je skoraj popolna,
in žalost, kot je ni na svetu nikjer.
Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,
nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,
nikjer ni nikoli tako bledikava zarja
skozi stoletja ohranjala up.
Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,
ne veseljačijo tako dolgo v jesen
in nikjer ne kriče še pod betonom
o zelenem spominu svojim ljudem.
Nikjer niso hoste tako skrivnostne
z brezni in grapami, ki jih je zlo
polnilo s trupli, da njih belo okostje
sije potomcem v neprijazno temò.
Lepa je moja dežela. Lepa do muke.
Samo tu gruli prsteno grlo rim.
Samo tu so tudi groze manj hude.
Samo tu lahko živim.«
(Tone Pavček: Take dežele ni)
Fotografije
