V jubilejnem letu 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj je bilo obhajanje praznika Marijinega vnebovzetja še posebej lepo in doživeto. K temu so pripomogli skavti, malteški vitezi in drugi prostovoljci, brezjanske pevke in pevci, pa tudi številni drugi dobri ljudje, ki pomagajo pri pripravi in obhajanju prazničnih dogodkov.
Kljub ne tako lepemu vremenu se je zbralo blizu štiri tisoč romarjev. Slovesno somaševanje ob deseti uri je vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. Andrej Glavan.
»Dober dan, dobri ljudje,« je zbrane romarje ob začetku bogoslužja pozdravil rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič. V pozdravu je dejal, da vsak, ki po Marijinem zgledu živi Božje milosti, v sebi nosi košček raja.
Škof Glavan je v homiliji najprej spomnil na začetek ene največjih morij 20. stoletja, 1. svetovne vojne. Prosil je Kraljico Miru, naj zbrane obogati z notranjim mirom.
Škof je spregovoril tudi o današnjem prazniku.»Bog vsem ljudem po zemeljskem bivanju pripravlja še večno življenje in ob koncu časov tudi telesno poveličanje v neizmerni sreči pri sebi. Današnji praznik je zato praznik upanja, ki osmišljuje življenje, je praznik pričakovanja srečne prihodnosti, za katero pa si moramo prizadevati že v tem življenju,« je dejal škof Glavan.
Zbrane romarje je škof povabil k molitvi za mir. »Mir je predvsem Božji dar, ki ga moramo izprositi od Boga.« Tudi vojaki med prvo svetovno vojno so se posvečali Mariji in se ji izročali v varstvo. Mnogi izmed preživelih so se zbrali na Brezjah. Leta 1924 so na spominsko plošči, ki je v baziliki, zapisali: »Vojnih grozot oteti kličemo Kraljico miru: padlim pri Bogu plačilo.«
Prosili smo za mir v naših družinah in za spravo v našem narodu. Vernike je škof Glavan pozval, naj se z zaupanjem ozirajo na milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Marijini
priprošnji smo izročili žrtve preteklih in današnjih spopadov, prosili pa tudi za vse tiste, ki so preganjani zaradi vere. Marija, Kraljica Miru, prosi za nas!
Pri sveti maši je bila slovesno obnovljena posvetitev slovenskega naroda Mariji. Prvič smo se Slovenci posvetili Mariji v prvem letu samostojnosti slovenske države leta 1992. Tako smo se izročili v Marijino varstvo, saj nam je Ona ohranila vero in ljubezen. Kot nekoč nam še vedno kaže pot k svojemu Sinu.
V ambrozijanski, lyonski in dominikanski liturgiji je ohranjena prošnja, ki izpričuje tudi vero v Marijino vnebovzetje: »Naj nam, o Gospod, prinese zdravilno pomoč častitljivi praznik tega dne, ko je sveta Božja Mati prestala telesno smrt, a je vezi smrti niso mogle zadržati, niso mogle zadržati nje, ki je rodila tvojega učlovečenega Sina, našega Gospoda.«
Blagoslovljeno praznovanje Marijinega vnebovzetja!
Fotografije
