Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov. Za svoje simbolično središče so izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj “so se mnogi vojaki zaobljubili, da se zahvalijo Materi božji na Brezjah, ako se srečno vrnejo iz vojne.”
Leta 1924, “ob desetletnici začetka svetovnega klanja”, se je zbralo “nad 10.000 bivših bojevnikov na tem svetem kraju, ki so obljubili, da bodo vsako leto do svoje smrti obiskali meseca avgusta Marijo Pomagaj na Brezjah. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem so sklenili, da bodo vzidali v cerkvi v bližini Marijine kapelice spominsko ploščo, ki jo bodo naslednje leto slovesno odkrili in blagoslovili.”
Zveza bojevnikov je postavila številne spomenike padlim, na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu vojaku. Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.

“Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. ...
Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra bo kip Marije Pomočnice. Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Plečnika, ki je poveril izdelavo osnutkov arhitektu Valenčiču. ...”

Do realizacije Plečnikovega načrta ureditve parka zaradi začetka druge svetovne vojne žal ni prišlo.

Fotografije