Leto, v katerem praznujemo jubilej, 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj, je zaznamovano z različnimi aktivnostmi. Gorenjski muzej Kranj, Družina ter Frančiškanski samostan Brezje so sodelovali tako pri pripravi razstave “K Mariji Pomagaj na Brezje” kot tudi izdaji jubilejnega zbornika. Slovenska različica zbornika je bila javnosti predstavljena spomladi, angleški prevod pa je bil predstavljen v okviru odprtja razstave v galeriji Družina. O pomenu prevoda zbornika v tuji jezik so spregovorili Anton Rode, direktor Družine, avtor Jože Dežman, prevajalec Andrej Turk ter dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike.
G. Rode se je v pozdravnem nagovoru za sodelovanje zahvalil vsem sodelujočim, ki so prispevali k temu, da je prišlo do realizacije angleškega prevoda, ki prvotno ni bil v načrtu. Jože Dežman, avtor zbornika ter kustos razstave, je skupaj s p. Robertom Bahčičem v galerijo Družine prispel tako rekoč skoraj direktno iz Rima, kjer so papežu Frančišku poklonili mašni plašč ter oltarni prt. Jože Dežman ter Tanja Oblak, vodja projekta klekljane rože za Marijo, sta se splošne avdience pri papežu udeležila v gorenjski noši, kar je v Vatikanu poželo veliko zanimanja.
Jože Dežman je v nagovoru spregovoril o vlogi narodne noše v preteklosti ter vzpostavil povezavo s pomenom milostne podobe Marije Pomagaj; oba sta od sredine 19. stoletja naprej predstavljala simbol slovenstva in imela močno vlogo pri ohranjanju narodne identitete. Dežman je obenem poudaril pomembnost prevoda zbornika v tuji jezik, saj le tako lahko širimo vedenje o naši zgodovini in dediščini tudi na tuje. O problemih pri prevajanju je spregovoril prevajalec Andrej Turk, ki je opozoril predvsem na problem prevajanja poimenovanja Marija Pomagaj v angleški jezik, ki do sedaj ni imelo ustaljene tradicije. Zaradi boljšega razumevanja je bilo na podlagi splošnega konsenza odločeno, da se Marija Pomagaj prevaja kot Mary Help of Christians.
Ob zaključku slovesnosti je spregovoril še dr. p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike. Spomnil je na številne slovesnosti, ki so se v okviru jubileja odvijale v letošnjem letu, se zahvalil tako Družini in gospodu Rodetu kot tudi gospodu Dežmanu, za korektno in uspešno sodelovanje. Spregovoril je tudi še o povsem svežih vtisih obiska pri papežu Frančišku v Vatikanu.
Odprtje razstave in predstavitev angleškega zbornika je zaznamoval tudi presunljiv vokal mlade pevke Aneje Anžlovar, ki je Schubertovo Ave Mario ter operno arijo Alma del Core zapela ob klavirski spremljavi Hermine Hudnik.
Fotografije
