Po stari navadi jaslice in božične pesmi ohranjamo do svečnice. Kot je pri poldeveti maši v baziliki povedal p. Tomaž Menart, smo pri krstu prejeli dostojanstvo Božjih otrok in pravico do dediščine v nebeškem kraljestvu.
Ko so Janeza spraševali, kdo je, jim je odgovarjal: Jaz sem glas vpijočega v puščavi. Jaz vas krščujem z vodo, za menoj pa pride on, ki vas bo krstil s Svetim Duhom. Vsi, ki so priznali svojo grešnost in obljubili, da se bodo trudili za poboljšanje, jih je krstil. Zakaj tudi Jezusa? Da bi bi eden izmed njih.
Jezusu krst ni bil potreben. S tem ni priznal, da je grešen človek. Najbrž je bil krst, ki ga opisuje današnji evangeljski odlomek, potreben zato, da so se v tem dogodku razodele vse tri Božje osebe: Očetov glas, Sin v vodi in Sveti Duh v podobi goloba. Šele ko so apostoli na binkoštni praznik prejeli Svetega Duha, so začeli uresničevati naročilo – šli so po svetu in oznanjali Jezusov nauk. Kdor ga je sprejel v veri, je bil krščen.
Kot je povedal p. Tomaž, včasih niso krščevali majhnih otrok. V prvih časih krščanstva so se morali tisti, ki so hoteli prejeti krst, dati poučevati o Jezusovem nauku. To pa zato, da bi krstna milost obrodila sadove. Da bi krščeni res znali krščansko živeti. Danes so starši in botri jamstvo, da bodo otroka tudi kasneje v njegovem življenju spodbujali k življenju po evangeliju.
Sam krst ni dovolj, kot krščeni moramo tudi živeti, je poudaril p. Tomaž. Pri tem nam pomaga Marijin svetli zgled. Zahvalimo se danes za milost Božjega daru – svetega krsta.
O prazniku
Praznik Jezusovega krsta vzhodna Cerkev obhaja skupaj s praznikom Gospodovega razglašenja. O tem pričuje odpev k Hvaljen, ki ga molimo tega dne: »Danes je bila z nebeškim ženinom zaročena Cerkev, ker jo je Kristus v Jordanu očistil njenih grehov. Modri hitijo z darovi k svatbi nebeškega kralja. Voda se je spremenila v vino, ki razveseljuje goste, aleluja.«
Mi obhajamo praznik Jezusovega krsta posebej, na nedeljo po 6. januarju.
Božja beseda tega praznika je posebej lepa. Kako silovito nas prerok vabi k vodi, pa tudi k pokori in spreobrnjenju: »O vsi, ki ste žejni …«! Voda nas pri prvem zakramentu, svetem krstu, simbolno očisti in prerodi v Božje otroke.
Pri zakramentu svetega krsta pravimo, da je izbrisan izvirni greh; krščen v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha postaneš Božji otrok. Na nek način se v zakramentu krsta uresniči božična, predvsem pa velikonočna skrivnost. Božje učlovečenje, odrešenje na križu in vstajenje se uresniči v vsakem človeku.
Vsak človek na tem svetu je Božji, tudi tisti, ki ni krščen. A po zakramentih, ki so znamenja Božje dobrote in ljubezni, smo deležni daru odrešenja. Izbrisan je izvirni greh, dana nam je moč, da zares delamo tisto, kar Bog želi in pričakuje od nas.
Zavedati se moramo tudi tega, da smo s krstom postali del krščanske skupnosti. Odgovorni smo za dobrobit vsakega izmed nas. To je zahtevna in odgovorna naloga služenja bližnjemu, ki jo zmoremo le v luči Božje ljubezni. Pustimo, da nas danes objame nežnost Božjih besed, ki jih spregovori Jezusu, a so namenjene vsakomur izmed Božjih otrok: »Ti si moj ljubljeni Sin, ti si moja ljubljena Hči«.