Pri pridigi se je z zbranimi vprašal, kakšne so naše molitve, naše daritve. Ali Bogu darujemo svojo molitev samo zato, da bi si olajšali vest, ali jo darujemo iz ljubezni? Tudi ko nam molitev ne gre od rok, od srca, jo darujmo Bogu. Naj on naredi z njo, kar hoče. Naj molitev ne bo samo prošnja: “Bog, pomagaj meni.” Božja beseda v evangeliju nam govori, da je taka molitev sebična. Ko farizej hvali samega sebe in misli samo nase, to Bogu ni všeč. Hoče, da je naše srce odprto in vidi vse ljudi. Takrat bo molitev bogata.

Kot je povedal dr. Bahčič, se je pri nesebični pobudi 24 ur za Gospoda zbralo veliko ljudi ob Mariji Pomagaj. Tudi romarji po rožnovenski poti, ki se bodo na pot odpravili po sveti maši, so vključeni v to pobudo.

Darujmo molitev za Cerkev, za papeža in na koncu tudi zase. Darujmo se Bogu iz vsega srca, darujmo tudi svoje trpljenje – morda za tiste, ki potrebujejo Božjo pomoč bolj kot jaz.

Če bo molitev iz ljubezni do Gospoda, bo gotovo obogatila tistega, ki moli. Ob zavedanju, da si Gospod želi tudi naše ljubezni, se radi izročajmo Jezusovi in naši Materi. On spremlja naša prizadevanja za dobro, zato na poti nismo sami.

(P. Grimani)

Fotografije