Novice
02. april 2015
Spomin Jezusove zadnje večerje z učenci Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Slovesno sveto mašo Gospodove večerje je vodil rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Spominjamo se obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli.
Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri.
Evharistija je zakrament Božje ljubezni do ljudi in zakrament edinosti Cerkve, z njo pa se uresničuje tudi edinost Božjega ljudstva. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.

P. Robert je v pridigi opozoril na tri zglede, ki jih na veliki četrtek daje veliki duhovnik Jezus Kristus in ki naj bi izžarevali tudi v našem vsakdanjem krščanskem življenju. To so: ljubezen, darovanje in ponižnost.
»Bog je vedno pristopal k človeku z ljubeznijo. Najbolj konkretno pa je pristopil v osebi Jezusa Kristusa od učlovečenja, rojstva, trpljenja, smrti in vstajenja. Tako smo tudi mi povabljeni, da k Bogu pristopamo z ljubeznijo in na enak način tudi k sočloveku. K človeku je včasih težje pristopiti, kakor k Bogu. Težje ga je ljubiti, še posebej, če smo deležni krivice, nesprejemanja, odklanjanja, sovraštva. Ravno zato potrebujemo božjo hrano, da bi v nas rastla in se razraščala božja ljubezen, s katero bomo sposobni delati nove korake in v vsakdanje življenje prinašali nekaj božjega, nekaj odrešenjskega. Jezus, dal si se nam v hrano, pomagaj nam, da bomo iz tudi živeli in šrpali moč za vsakdanje življenje, da bi resnično postajali boljši kristjani. Svetniki so postali sveti, ker jih je spoznanje o Jezusovi ljubezni popolnoma prevzelo in tudi spremenilo.
Vedno znova se pri obhajanju evharistije uresničujejo Jezusove besede: “Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.” (Jn 15,13). Gre za drugi zgled – darovanje. Jezus je vedel kaj je ljubezen. Vedel je, da kdor daje iz ljubezni in zastonj, ne izgubi ničesar. Tudi Bog Oče ni na izgubi, ko daje Sina in tudi Sin ni na izgubi, ko podarja samega sebe. Po duhovnikovih rokah se nam podarja živi kruh, živi Jezus. Zato sta evharistija in mašništvo tesno povezani. Tudi starši, oče in mati, nista na izgubi, ko se razdajata za družino. Nobeno darovanje, ki je storjeno iz ljubezni, ni zastonj. Ne gre v pozabo.
Evharistija je tudi zakrament ponižnosti. Jezus sam je rekel: “učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen.” (Mt 11,29) Jezus se je ponižal od učlovečenja do smrti. Prav vrhunec ponižnosti je pokazal ob svojem trpljenju in smrti. To še ni vse. Jezusova ponižnost gre še naprej. Njegova ponižnost se kaže v navzočnosti v mali hostiji. A mnogi, žal, ne verjamejo v njegovo navzočnost in ljubezen, ki se skriva v tem malem koščku kruha.
Jezus, ki si navzoč v hostiji, pomnoži nam vero, upanje in ljubezen vate in daj, da ti postajamo podobni. Zato te prosimo, da nas upodobiš po svoji ljubezni, svojem darovanju in svoji ponižnosti.«

Po koncu maše je p. Robert skupaj s sobrati, p. Leopoldom, p. Polikarpom in p. Tomažem, prenesel ciborij s posvečeno hostijo iz tabernaklja v t. i. ječo, ki predstavlja Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

Fotografije