Sv. Tomaž Akvinski (ok. 1225–1274) se je rodil v grofovski družini iz Aquine, blizu Neaplja v južni Italiji. Oče Landulf ga je petnajstletnega poslal k benediktincem na Monte Cassino, ti pa so ga zaradi njegove bistrosti poslali naprej na šolanje na univerzo v Neapelj. Tu se je Tomaž seznanil z dominikanci. Njihov način življenja in dela ga je navdušil in star 18 let je v Neaplju stopil med dominikance, čemur je družina nasprotovala, a kasneje tudi dopustila.
Tudi dominikanci so v mladem Tomažu prepoznali bistrost, zato so ga poslali na študij v Pariz, kjer je na teološki fakulteti poslušal predavanja sv. Alberta iz Kölna (sv. Alberta Velikega). Albert, ki je bil široko razgledan učenjak, je v Tomažu prepoznal potencial ter ga prepričal v preučevanje ter prevod starogrških del. Tako je Tomaž začel prevajati Aristotelova dela, večina prevodov je nastala v Neaplju. Albert si je želel, da bi Aristotelove misli vključili v krščanstvo. Menil je, da imata vera in razum vsak svoje področje. Z razumom dojemamo naravni svet, dojemanje vere pa je zadevalo nadnaravni svet, saj resničnost ni samo naravni svet. Naravni svet tako lahko razumemo le preko njegovega odnosa do nadnaravnega. Tomaž se je tako pri prevajanju in urejanju Aristotela ukvarjal z vprašanjem usklajevanja Aristotelove filozofijo s krščansko mislijo, Albert pa se je ukvarjal z iskanjem načina, kako Aristotelova dognanja obogatiti s spoznanji novih naravoslovnih znanosti.
Tomaž je iz Aristotelovih misli izključil poganske prvine ter jih dopolnil s svojimi načeli, razumsko je dokazoval obstoj božjega bivanja. Nastal je t. i. tomizem ali filozofija sv. Tomaža, ki jo je katoliška Cerkev sprejela kot uradno filozofijo za svoje bogoslovne šole. Tomaž Akvinski je svoj filozofski in teološki nauk strnil v dveh obsežnih delih Summa theologica in Summa contra gentiles.

Tomaža Akvinskega je želel papež Klemen IV. imenovati za neapeljskega nadškofa, a ga je Tomaž prosil naj ga ne postavi v to službo. Kot izkušenega in ponižnega duhovnega učitelja ga je papež Gregor X. povabil na lyonski cerkveni zbor 1274. leta, a je Tomaž na poti zbolel in 7. marca 1274 umrl v cistercijanskem samostanu Fossanova južno od Rima. Njegov spomin obhajamo 28. januarja, ker so na ta dan leta 1369 njegove posmrtne ostanke prenesli v Toulouse v Franciji.

1323 ga je papež Janez XXII. razglasil za svetnika, papež Pij VI. pa leta 1527 za cerkvenega učitelja. Sv. Tomaža Akvinskega upodabljajo z bleščečo zvezdo, golobom, knjigo in peresom, lilijo, monštranco, dragim kamnom, mitro in škofovsko palico. Je zavetnik dominikancev, katoliških univerz, teologov, študentov, knjigarnarjev, izdelovalcev svinčnikov in proti neurju.

Pripravila: NK

Fotografije