Na nedeljo Kristusa Kralja, 20. novembra, bomo zaključili izredno sveto leto usmiljenja, ki smo ga pričeli na praznik Brezmadežne, 8. decembra lani. V svetem letu usmiljenja so se po številnih cerkvah po svetu odprla sveta vrata, ki so mnogim romarjem omogočila prejem popolnega odpustka.
Odpiranje svetih vrat je eno izmed znamenj, ki v svetem letu izpričujejo vero in podpirajo pobožnost vernih ljudi. Jezus je rekel: 'Jaz sem vrata’ (Jn 10,7), s čimer je označil, da nihče ne more priti k Očetu razen po njem. Ta označba, ki jo Jezus daje o sebi, izpričuje, da je on edini Odrešenik, ki ga je poslal Oče. Samo en vstop je, ki odpira v življenje z Bogom, ta vstop je Jezus, edina in absolutna pot odrešenja. Samo o njem je mogoče v vsej resničnosti reči besede Psalmista: 'To so vrata h Gospodu, pravični stopajo skoznje’ (Ps 118/117,20).
Prvič v zgodovini so se v svetem letu usmiljenja sveta vrata odprla tudi v stolnicah in pomembnih romarskih središčih izven Vatikana. Tako smo 1. januarja 2016 odprli tudi sveta vrata brezjanske bazilike.
Po dobrih desetih mesecih, ko smo bili v letu usmiljenja deležni številnih milosti, prisostvovali mnogim romanjem skozi sveta vrata, smo nocoj s slovesno sveto mašo simbolno zaprli sveta vrata brezjanske bazilke Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav, ob njem sta somaševala dr. p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike ter Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik.
K slovesni sveti maši so priromali številni romarji, nekateri peš, od blizu in daleč, z željo še zadnjič v svetem letu usmiljenja v baziliko vstopiti skozi sveta vrata.
Skozi sveta vrata so v baziliko ob začetku svete maše v procesiji vstopili tudi mašniki, skupaj z mašnimi pomočniki. Ob tem je nadškof Zore simbolno zaprl sveta vrata bazilike.
»Predragi bratje in sestre, prišli smo do konca jubilejnega leta, ki je bilo izreden čas milosti in usmiljenja. V tem evharističnem praznovanju dvignimo naše glasove k Očetu v hvalo in zahvalo za vse darove, ki nam jih je podaril. Preden vstopimo v svete skrivnosti, še enkrat prikličimo pomirjujoči balzam njegovega usmiljenja, ker se zavedamo, da smo grešniki in drug drugemu odpustimo iz dna svojih src.« So bile uvodne besede nadškofa Zoreta ob začetku svete maše.
V pridigi je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore povezal nocojšnjo Božjo besedo s pomenom svetega leta usmiljenja:
“ Z zaprtjem svetih vrat končujemo sveto leto usmiljenja. Obenem se zahvaljujemo za milosti, katerih smo bili deležni v letu usmiljenja.
Vse na tem svetu je zapisano koncu. Zavest o minljivosti vsega je vedno prisotna z nami, zavest o končnosti življenja nas vseskozi spremlja. A na vprašanje, kakšen bo konec, Jezus ne odgovarja. kajti njegov odgovor, kdaj in kakšen bo konec ne bi ničesar spremenil. Vedenje o koncu ne bi nikogar spreobrnilo, zato Jezus o tem ne govori. Govori nam o našem sedanjem življenju, o tegobah, ki nas pestijo; potresi, požari, povodenj, vojne, ... V Lukovem evageliju, ki smo ga slišali, nam govori, kot bi govoril o današnjem času. Znamenja konca ostajajo vedno enaka, v vseh časih zgodovine. Zdi se nam, da smo v časih, ko so občutki konca še posebej močni. A to nas ne sme zbegati, da bi begali sem in tja.
Jezus nam pravi: Ne begajte! Za tem je skrit strah in želja, da bi stvari imeli v svojih rokah. Edini odrešenik človeštva je Jezus Kristus, ki je Oče, Sin in Sveti Duh, trojica, ki se razodeva kot edina.
Ne begajmo – pričujmo s svojo stanovitnostjo, vero. Evangeljski odlomek in sklep svetega leta usmiljenja se lepo ujemata. Usmiljenje je tisto, ki bo rešilo ta svet!” Je prvi del pridige zaključil nadškof Zore.
V nadaljevanju je spregovoril o vlogi Marije Pomagaj in njenega brezjanskega svetišča: “Na Brezjah smo v tem letu doživljali romanje skozi sveta vrata, od njega naprej vstop v spovednico in nato k oltarju, zakramentu življenja in na koncu k Mariji, materi usmiljenja. Romali smo k telesnim in duhovnim delom usmiljenja. A tudi ko smo zaprli sveta vrata ne bo konec milosti, ki so bile povezane z vstopom skozi vrata. Božje usmiljenje se ne neha, Božje srce ostaja odprto in se daje vsakemu od nas. Jezus je prosil za milost vsakega od nas. Prav tako ostaja odprto Marijino srce; Marija bo kljub temu vedno sprejemala vsakega od nas, z vsem odpuščanjem. Upam, da bo tudi vaše srce ostalo odprto za pričevanja, za Jezusov evangelij, pričevanja z drobnimi deli usmiljenja.
K pričevanju nas vabi Jezus, pričevanju v vsakem trenutku našega življenja, da bi bili polni milosti in odprtega srca tudi mi.” Je pridigo zaključil nadškof Zore.
Po koncu svete maše je sledila molitev zahvale za vse prejete milosti, ki smo jih bili deležni v tem izrednem svetem letu usmiljenja.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

Fotografije