Novice
11. februar 2016
"Spravite se z Bogom." Papež Frančišek je na praznik pepelnice v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval sveto mašo, med katero je vodil tudi obred pepeljenja in odposlal misijonarje Usmiljenja.

Pustiti se spraviti se z Bogom in vrniti se k Njemu z vsem srcem. Papež Frančišek je med homilijo na praznik pepelnice spregovoril o teh dveh vabilih. Obe vabili nam na začetku postnega časa predlaga današnja Božja beseda.
»Prvo je vabilo sv. Pavla: 'Spravite se z Bogom’ (2 Kor 5,20). Ne gre za preprost dober očetovski nasvet in niti ne zgolj predlog; je resnična prošnja v Kristusovem imenu: 'Zaradi Kristusa prosimo: spravite se z Bogom.'« Zakaj ta tako slovesen in užaloščen poziv, se je vprašal papež. Ker Kristus ve, kako slabotni in grešni smo; pozna šibkosti našega srca; vidi, kako ga je ranilo zlo, ki smo ga povzročili ali utrpeli; ve, da potrebujemo odpuščanje; ve, da se je potrebno počutiti ljubljene, da bi lahko delali dobro. Zato nam apostol ne reče, da moramo nekaj narediti, ampak da se moramo pustiti spraviti se z Bogom, mu z zaupanjem pustiti, da nam odpusti. Kajti Bog »je večji od našega srca« (1 Jn 3,20). On premaga greh in nas dvigne iz bede, če mu jo le zaupamo. Sami se moramo namreč prepoznati potrebne usmiljenja. To je prvi korak krščanske poti. Gre za to, da vstopimo skozi odprta vrata, ki so Kristus, tja, kjer nas čaka On sam, Zveličar, in nam ponuja novo ter radostno življenje.

Misijonarjem Usmiljenja: Pomagajte odpirati vrata src
»Pustimo se torej spraviti, poslušajmo Jezusa, ki utrujenim in obteženim pravi 'pridite k meni’ (glej Mt 11,28). Ne ostanimo sami v sebi, temveč pojdimo k Njemu! Tam sta počitek in mir.« Na tem mestu se je papež Frančišek obrnil na misijonarje Usmiljenja. Spodbudil jih je, da bi pomagali odpirati vrata src, presegati sram in ne bežati pred lučjo. Da bi njihove roke očetovsko blagoslavljale in dvigovale brate in sestre. Da bi preko njih na otroke Oče položil svoj pogled in svoje roke in pozdravil rane.

Zatem je sveti oče spregovoril o drugem Božjem vabilu. O njem beremo v knjigi preroka Joela: »Obrnite se k meni z vsem srcem« (Jl 2,12). Če se je potrebno vrniti, je to zato, ker smo se oddaljili. To je skrivnost greha: oddaljimo se od Boga, od drugih, od nas samih. Vsi vidimo, kako težko je zares zaupati Bogu; se mu izročiti kakor Očetu, brez strahu. Vidimo, kako težavno je ljubiti druge, namesto da o njih slabo mislimo; koliko nas stane delati resnično dobro, ko nas privlači in zapeljuje toliko materialnih stvarnosti. Toda poleg te zgodbe greha je Jezus uvedel zgodbo zveličanja. Evangelij nas vabi, da smo njeni protagonisti. In sicer s pomočjo treh sredstev, treh zdravil, ki zdravijo od greha.

»Postni čas naj bo čas dobrodejnega 'obrezovanja’ dvoličnosti, posvetnosti, brezbrižnosti: da ne bi mislili, da je vse v redu, če sem v redu jaz; da bi razumeli, da tisto, kar šteje, ni odobravanje, iskanje uspeha ali soglasja, temveč čiščenje srca in življenja; da bi ponovno našli krščansko identiteto, to je ljubezen, ki služi, ter ne egoizem, ki služi sam sebi.« »Stopimo na pot skupaj, kakor Cerkev,« je na koncu povabil papež, »uprimo pogled v Križanega. On, ki nas ljubi, nas vabi, da bi se pustili spraviti z Bogom in da bi se vrnili k Njemu, da bi ponovno našli sami sebe.«

Povzeto po Radio Vatikan.
Foto: p. Robert Bahčič

Fotografije