Novice
25. julij 2016
Praznik svetega Jakoba starejšega "Jezus je vzel Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza, jih peljal posebej na visoko goro in se pred njimi spremenil." (Zaharijeva hvalnica)

Danes praznujemo god apostola Jakoba starejšega. V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je Jezus poklical, sta bila dva Jakoba, med prvim je bil za apostola poklican ravno današnji godovnjak, zato je ob njegovem imenu še vzdevek starejši.
Jezus je Jakoba in njegovega brata Janeza poklical, ko sta popravljala mreže v svojem čolnu ob Galilejskem morju. Nekoč je njuna mati prosila Jezusa, naj stori, da bosta v njegovem kraljestvu sedela eden na desnici in drugi na levici. Jezus ji je odgovoril: “Ne vesta, kaj prosita.” Bratoma pa je rekel: “Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil?” Rekla sta mu: “ Moreva.” In res je bil Jakob prvi izmed apostolov, ki je z Jezusom delil kelih mučeništva, umrčen z mečem po roki Heroda Agripa okoli leta 44.

Legenda pravi, da je Jakob pred tem več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Potem se mu je 2. januarja leta 40 prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Marija se je pojavila na stebru, ki je še danes shranjen v cerkvi Naše Gospe od stebra (špansko: Nuestra Señora del Pilar) v Zaragozi. Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes leži Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). To je še danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope. Tradicionalni romarji opravijo romanje peš vsaj od francosko-španske meja do Santiaga.
Jakob Veliki velja za glavnega zavetnika Španije in še nekaterih (zlasti špansko govorečih) dežel.

Sveti Jakob starejši je zavetnik romarjev, zato se v upodobitvah pojavlja z romarskimi atributi: romarsko palico in školjko. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti “o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori”. V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje 'jakobšček’; po njem nosijo ime 'jakobčki’, prva jabolka.

O izredni priljubljenosti tega svetnika med našimi predniki govori tudi dejstvo, da so sv. Jakobu na čast samo na ozemlju ožje Slovenije zgradili 68 cerkva, 26 župnijskih in 42 podružnic. Nekateri slovenski kraji so po njih dobili ime: Šentjakob ob Savi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Štjak na Krasu.

Pripravila: AEF

Fotografije