Novice
21. september 2016
Duh Assisija: 1986-2016 Od 18. do 20. septembra 2016 so v Assisiju pod naslovom Žeja po miru: religije in kulture v dialogu, potekala srečanja različnih verstev, s katerimi so obeležili 30-letnico molitve za mir, Duh Assisija.

27. oktobra 1986 je v Frančiškovo mesto Assisi papež sveti Janez Pavel II. povabil skoraj vse predstavnike religij, da bi v mestu velikega svetnika skupaj molili za mir. Geslo, izbrano za dogodek leta 1986, je bilo “biti skupaj za molitev in ne “moliti skupaj”.
Janez Pavel II. je zatrdil: »Danes potrebujemo bolj kot kdaj koli prej romarje miru, pričevalce vesoljne solidarnosti, onstran lastnih in skupnih interesov, ki so na svoji poti prišli v Assisi. Ta svet potrebuje ljudi, dovzetne za vrednote vere, ki bodo pomagali drugim najti hrepenenje in voljo do skupne hoje. To je “duh Assisija”.
Ob 30. obletnici molitve za mir, Duh Assisija, je tokrat papež Frančišek v Assisi zopet povabil predstavnike različnih verstev, da bi skupaj molili za mir, ki je, kot pravi papež, danes potreben bolj kot kdajkoli prej.
Srečanja predstavnikov verstev so se v Assisiju pričela že v nedeljo, 18. septembra, ko so srečevali na različnih lokacijah, da bi spregovorili o perečih problemih, povezanih z aktualnimi problemi. Veliko srečanj je bilo tako vezanih na migrantsko problematiko, ob tem pa tudi na ekumensko simbiozo ter medverski dialog.
Vrhunec jubilejnega srečanja za mir pa je pomenil prihod papeža Frančiška in sklepna molitev, najprej v baziliki svetega Frančiška in nato na trgu pred baziliko. Molitvenega srečanja se je udeležilo preko 500 verskih voditeljev z vsega sveta, vodje raznih ustanov za dialog oziroma mir, Nobelovih nagrajencev, žrtev vojne in beguncev.
Po prihodu v Assisi se je papež Frančišek zasebno srečal s petimi verskimi voditelji. Med njimi so bili patriarh Bartolomej I, predstavnik muslimanov, anglikanski primas Justin Welby, sirsko-pravoslavni patriarh Antiohije in predstavnik judovske vere. Ob 16. uri se je na različnih lokacijah pričela molitev za mir, predstavniki različnih veroizpovedi so najprej molili vsak na svoji lokaciji, zatem pa so se pridružili kristjanom in v procesiji skupaj odšli na trg pred baziliko. Zaradi omejenega prostora smo romarji dogajanje lahko spremljali na velikem ekranu, na travniku pred baziliko svetega Frančiška.

Zbrane sta na trgu najprej pozdravila asiški škof Domenico Sorrentino in p. Gambetti, kustos asiške bazilike, ki je spregovoril o pomenu konference za mir in predvsem dialoga ter molitve za mir. Za njima je spregovoril ustanovitel skupnosti svetega Egidija, Andrea Riccardi. Spomnil je na prvo medversko srečanje pred 30. leti, ki ga je sklical sv. Janez Pavel II. Vsaka verska skupnost, ki moli, lahko širi okrog sebe mir, je zagotovil.
Sledilo je pričevanje mlade ženske iz Aleppa Tamare Michalli. Opisala je svojo migracijsko pot iz Sirije in spomnila, da pred vojno ni bilo razlik med kristjani in muslimani. Pred meseci je prišla v Italijo, živi v Toskani in iskreno se je zahvalila vsem, ki so njej in njeni družini pomagali pri integraciji.

Zbrane je nagovoril tudi pravoslavni patriarh Bartolomej I. Poudaril je pomen prijateljstva med predstavniki različnih religij. Mir je vpisan v vsako človeško srce, je zatrdil. Kot temelje miru pa je izpostavil: medsebojno spoštovanje, pravičnost svetovne ekonomije ter sodelovanje med vsemi narodi sveta. Solidarnost ni pomoč, ampak pomeni čutiti bolečino drugega ter biti dosledni s tem, kar govorimo; pomeni, da se ne smemo čuti več ali manj od našega bližnjega; da bi vsak lahko živel v svojem domačem okolju.
Sledilo je pričevanje rabina, ki je preživel holokavst in se že deseto leto udeležuje medverskega srečanja v Assisiju. Dejal je, da v papežu Frančišku vidi vzor ponižnosti in svetosti za današnji čas.

Predstavnik muslimanov je poudaril, da je duh Assisija še kako pomemben za današnji čas. Hvaležen sem papežu Frančišku za vse napore in prispevke k miru, pa tudi za islamsko muslimanski forum, ki ga je papež spodbudil, je dejal in zaželel, da bi skupaj gradili svet miru.

Zbrane je nagovoril tudi predstavnik budizma tendai z Japonske.

Papež Frančišek je najprej izrazil svoje spoštovanje in ljubezen do vseh navzočih. »V Assisi smo prišli kot romarji z željo po miru; žejni smo miru, želimo pričevati za mir, predvsem pa moramo moliti za mir, saj je mir Božji dar, ki ga moramo prositi in sprejeti.« Bog nas po njegovih besedah vabi, da premagamo veliko bolezen današnjega časa: brezbrižnost, zaradi katerega se rojeva novo žalostno poganstvo.

Svet danes potrebuje mir in ne moremo biti brezbrižni pred tem, je dejal. V očeh beguncev smo videli bolečino vojne. Spomnil je na trpljenje družin in otrok, ki so v življenju spoznali le nasilje; ostarele, ki so prisiljeni bežati. Vse te tragedije ne smemo prezreti. Oni vedo, da vojna nima prihodnosti. »Mi nimamo orožja, verjamemo pa v ponižno in krotko moč molitve«, je dejal. Mir za katerega so prosili, ni le protest proti vojni ali pa rezultat političnih pogajanj, ampak je rezultat molitve.
Molitev nas po njegovih besedah spodbuja h konkretnemu delu za mir, ki ni iluzija ali pa cinizem tistega, ki si umije roke, češ da problemi niso njegovi, ali pa tistega, ki sedi pred računalnikom in si ne želi umazati rok zaradi človeka v potrebi. Naše mesto je po papeževih besedah ob tistem, ki trpi in hoditi po poteh miru.

Sledila je minuta tišine za vse žrtve vojn po svetu ter nato poziv k miru, ki so ga podpisali vsi udeleženci. V njem so se zavzeli za mir in proti zlorabi vere za nasilje. »V vojni so vsi poraženci, tudi tisti, ki zmagajo«, je zapisano v omenjeni izjavi. »Kdor kliče Božje ime, da bi opravičil terorizem, nasilje in vojno, ne hodi po Njegovi poti: vojna v imenu religije postane vojna proti sami religiji«, je zapisano v izjavi, v kateri so se predstavniki verstev sveta zavzeli proti vojni, da ne bi ostal preslišan glas bolečine mnogih nedolžnih.

Tekst: Andreja Eržen Firšt
Foto: p. Robert Bahčič

Fotografije