Novice
25. september 2016
Slomškova nedelja V Cerkvi na Slovenskem po beatifikaciji Antona Martina Slomška (1999) praznujemo Slomškovo nedeljo. Slomškovo nedeljo obhajamo na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu (24.9.).

Z obhajanjem Slomškove nedelje tudi na zunaj in slovesneje obeležimo Slomškov god. To je priložnost za poživljanje njegovega svetniškega lika, njegovo delo ter krepitev njegovega pomena za sodobni čas.

Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

Z vstopno pesmijo, Slomškovo – V nebesih sem doma, so pevke in pevci brezjanskega cerkvenega pevskega zbora uvedli v sveto mašo današnje Slomškove nedelje. Tudi p. Tomaž Menart, ki je daroval sveto mašo ob 10. uri, je v uvodu poudaril pomen dela blaženega Antona Martina Slomška.
V nagovoru romarjem se je p. Tomaž ozrl na današnjo Božjo besedo in spregovoril o našem verovanju v posmrtno življenje. Opozoril je na dvome nekaterih, tudi vernih, o življenju po smrti in o vstajenju Jezusa Kristusa. Spomnil se je zgodbe iz osnovne šole, ko jih je učiteljica skušala prepričati, da so imeli apostoli privid, ko so videli vstalega Kristusa.
Na koncu nam ostaneta dve poti, pot pravičnega in pot brezbožnega. Bogatin iz današnjega evangelija po Luku (Lk 16,19-31) je zaupal v zemljo, svoje bogastvo in zemlja ga je pokrila. Želel je opozoriti svoje brate, da naj ne storijo enake napake kot on. A Abraham mu je rekel: Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo! (Lk 16, 29)
Sporočilo te prilike nam pove, da moramo še na tem svetu poslušati Gospoda, ki nam govori po Svetem pismu in živeti po njegovi volji, sicer bo po smrti prepozno za kesanje. Uči nas, da ima Bog rad uboge in da je naša usoda v večnosti odvisna od našega ravnanja in hoje za Kristusom.
»Blagor vam, ubogi«, je rekel Jezus svojim učencem, »kajti vaše je Božje kraljestvo«.

Pripravila: AEF

Fotografije