Praznik spreobrnitve apostola Pavla s posebnim razlogom praznujemo mesec dni po rojstvu Jezusa. Rojstvo božjega Sina je v temelju spremenilo usodo človeškega rodu in jo najtesneje povezalo z njegovim življenjem, smrtjo in vstajenjem. V Cerkvi, ki nadaljuje Kristusovo delo, pa je bila spreobrnitev apostola Pavla začetek nove dobe.

Savel je kot zagrizen farizej hlepel po moriji zoper kristjane. Izprosil si je od velikega duhovnika pooblastilo, da bi iz shodnic v Damasku kristjane zvezane privedel v Jeruzalem in jih tam izročil velikim duhovnikom v nadaljnji postopek. Ko pa se je bližal Damasku, ga je obsijala svetloba z neba. Savel je padel na tla in zaslišal glas: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« – »Kdo si, Gospod?« – »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.« Savel je nato vprašal Gospoda, kaj naj stori. Ta mu je odgovoril: »Vstani in pojdi v Damask in tam boš zvedel, kaj moraš storiti!« Savel se je dvignil s tal. Toda čeprav je imel odprte oči, ni mogel nič videti. Prijeli so ga za roko in ga peljali v Damask.

Tam je bil neki učenec z imenom Hananija, ki je imel videnje, v katerem mu je Gospod naročil: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna! V Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki mu je ime Savel! Glej, ta človek moli in v prikazni je videl moža z imenom Hananija, kako je vstopil in nanj položil roke, da bi spet videl.« Hananija je odgovoril: »Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. Tudi tu ima od velikih duhovnikov pooblastilo, da lahko uklene vse, ki kličejo tvoje ime.« Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime.«
Hananija je storil po Gospodovi besedi, šel v hišo in na Savla položil roke, govoreč: »Gospod me je poslal semkaj, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.« – V hipu so padle mrene z njegovih oči. Spet je videl, se dal krstiti in takoj začel v shodnicah oznanjati, da je Jezus božji Sin.

Na njem so se uresničile besede, ki jih je Kristus povedal duhovniku Ananiju, Pavlovemu krstitelju: »Jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime.« Sredi vseh duševnih in telesnih stisk in težav je Pavel skrbel za številne krščanske občine, ki jih je bil ustanovil. Pisal jim je pisma, v katerih jih je opominjal, vzgajal, spodbujal, podpiral, hrabril, tolažil in navduševal. Ko je čutil, da se bliža konec njegovega življenja, je mogel z vso pravico reči, da je dobojeval dober boj.

Pripravila: AEF

Fotografije