V Cerkvi na Slovenskem bo od danes do naslednje nedelje, 8. oktobra 2017, potekal 26. teden za življenje, ki ga pripravlja društvo Gibanje za življenje pod geslom »Kako je lepo upanje, ki mi ga daje Bog« (J. Kranjec).
Tako se glasi pesem, ki jo je organist z Notranjske ustvaril leta 1993 in jo poje moški zbor, ki je s tem tudi prebudil željo, da bi bilo ponešeno to lepo, najlepše upanje na vse ljudi. V preizkušnjah trpljenja in temi stisk nam je tudi danes podarjeno upanje na naše osebne poti in poti narodov. Upanje presije vso stvarnost. Rojeva se iz luči, ki prihaja od zgoraj. Tiho sije, ko so videti dlani prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je dar Boga, dar Gospodove križane ljubezni, njegove povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo. V upanju to pričakujemo.

Molitveno uro v baziliki Marije Pomagaj so ob 15. uri pripravili v Društvu Gibanje za življenje. Sveto mašo ob 16. uri je na trgu pred baziliko vodil g. Janez Jeromen, župnik iz Velikega Gabra, ob njem je somaševal dr. p. Leopold Grčar ter duhovniki, ki so na Brezje priromali s svojimi župljani. Pri sveti maši so bili prisotni tudi romarji iz Vicenze, Italija.

V uvodu v sveto mašo je prisotne pozdravila sestra Mirjam Cvelbar, predsednica Društva Gibanje za življenje. Frančiškanom se je zahvalila za gostoljubje in obenem čestitala za današnji praznik, nedeljo svetega Frančiška.
G. Janez Jeromen je v pridigi nagovoril prisotne z besedami: “Lepo je upanje, ki mi ga daje Bog. Danes smo tu, na posebenm kraju upanja. Že kot otrok sem videl, kako veliko je upanje na tem kraju. Po Mariji nas Bog ozdravlja strahu. Vsako življenje tistemu, ki ga sprejme, da veliko veselje. Drug drugemu smo lahko breme, ali pa blagoslov, ne glede na to ali smo stari ali mladi, zdravi ali bolni. Odvisno od tega, kako se sprejemamo. Naj nobeden ne gleda nase, ampak na druge. Pritisk današnjega dne je močan, težko je sprejeti drugega v svojem življenju, pustiti drugega blizu. Ko ga sprejmeš, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Zaupaš, da bo po temu prišel blagoslov. Apostol Pavel nas spodbuja, naj naše življenje bo tudi opominjanje v Kristusu.
Vsi si želimo med seboj razumevanje. A odpovedati se moramo delčku sebe, da bomo razumeli drugega. Drugič pa se bo morda drugi odpovedal delčku sebe, za nas. Da bi vse, kar nam življenje prinese, spremenili v blagoslov. Tisto pa, kar ne razumemo, prinesimo pred Boga. In Njemu se izročamo preko rožnega venca. Molimo za vse tiste, ki jim je življenje v breme, sprejmimo življenje kot ga je sprejel Jezus, saj življenje je vir blagoslova in odrešenja.” Je pridigo zaključil g. Janez Jeromen.

Pripravila: AEF

Fotografije