Novice
16. oktober 2017
Romanje v Marijo Bistrico V hladnem sobotnem jutru, ko se je sonce še sramežljivo skrivalo za bližnjimi gorami, je skupina sodelavcev slovenskega narodnega svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, napolnila avtobus.

Po molitvi in uvodnih besedah patra Roberta se je skupina romarjev podala na pot proti Mariji Bistrici na sosednjem Hrvaškem.
Avtobus je z Brezij zavil na avtocesto in kmalu nato je besedo prevzel naš vodič zakristan gospod Andrej.
Nekaterim je bila pot že poznana, a večini od nas je bilo sobotno romanje še neznanka. Peljali smo se mimo Ljubljane, Višnje gore, Ivančne gorice, Trebnjega, Novega mesta in Krškega. Preko mostu, ki povezuje vas Čatež ob Savi z Brežicami in v lepem vremenu ponuja idiličen pogled na sotočje rek Save in Krke. Tokrat nam je bil ponujen le siv zamegljen pogled, ki pa ni zmotil veselega pomenkovanja brezjanskih romarjev.
Mimo Brežic smo se pripeljali do mejnega prehoda Rigonce.
Ker se gosta megla kar ni hotela razkaditi, smo bili prikrajšani tudi za pogled na planino Medvednico z najvišjim vrhom Sljeme. Ko je sončnim žarkom le uspelo prodreti skozi meglo, smo prispeli na naš cilj, v Marijo Bistrico.
Marija Bistrica je največje Marijino svetišče na Hrvaškem. Nahaja se v Hrvaškem Zagorju, in je okrog 30 km oddaljeno od Zagreba. Čudodelni kip Črne Marije se je prvotno nahajal v kapelici na Vinskem vrhu nad Marijo Bistrico. Zaradi nevarnosti turških vpadov je bil kip nameščen in vzidan pod korom v cerkvi Blažene device Marije. Takrat so se začeli pojavljati čudeži, ki so evidentirani in skrbno preučevani.
Marijin kip je črn. Temna barva naj bi simbolizirala starost kipa, a v Mariji Bistrici pravijo, da je kip počrnel v požaru konec 19. stoletja. Takrat je cerkev pogorela, ostal je le kip čudodelne Matere Božje.
Poleg čudovite bazilike je na ogled še Kalvarija s postajami Križevega pota, ki vsaka zase predstavlja umetniško delo znanih hrvaških kiparjev. Za hribom Kalvarije, v oazi miru, se nahaja samostan karmeličanskih sester.
Sveto mašo je pater Robert daroval v bližnji kapeli, polni votivov. Pod vodstvom in podrobno razlago našega vodiča, smo si ogledali notranjost bazilike ter okolico.
Pot nas je nato vodila naprej po zagorskih cestah proti kraju Belec. V kraju se nahaja cerkev Marije Snežne v kateri se je zgodil čudež ozdravljenja. Cerkev je ena najlepših baročnih cerkva na Hrvaškem. Poznana je po baročnih kipih in freskah.
A vas ni poznana le po baročni cerkvi, poznana je tudi po slikovitem oblačenju križev. Vaške križe v mesecu rožnega venca okrasijo s cvetjem.
Ker se je dan počasi prevešal v popoldne, smo se odpravili proti kraju Lepoglava, kjer smo obedovali v restavraciji, ki je del Lepoglavskega zapora.
Lepoglava je poznana po strogem zaporu, ki je bil zgrajen v času Avstro – Ogrske monarhije. Kot najmodernejši zapor cesarstva je bil zgrajen je v obliki zvezde. Strogost lepoglavskega zapora je občutil tudi blaženi Alojzij Stepinac, ki je v tem zaporu preživel pet let. Molitev rožnega venca je bila tista, ki ga je pred odhodom v hišni pripor obdržala pri močeh.
Lepoglava je poznana tudi po lepoglavski čipki, ki so jo v kraj prinesli Pavlinci. Tu se nahajata pavlinski samostan in cerkev. V cerkvi je na ogled kip Čenstohovske Marije.
Nekoliko že utrujeni smo se v sončnem popoldnevu odpeljali proti mestu Varaždin in nato do mejnega prehoda Zavrč. Na slovenskih tleh je naša nova spremljevalka je postala reka Drava, ob kateri smo obšli mesto Ptuj.
Narava nam je ponujala čudovito barvitost naše pokrajine, ki smo jo lahko občudovali vsi romarji, saj nam je voznik avtobusa postregel z zbrano in varno vožnjo proti domu.
Romanje smo zaključili, pod vodstvom patra Roberta, z molitvijo in zahvalo Bogu in Božji Materi Mariji ter zahvalo za slikovito in skrbno vodenje gospoda Andreja.

Hvala in Bog povrni!

Pripravila: Urša Klobučar

Fotografije