Novice
27. december 2017
Sv. Janez, apostol in evangelist Danes obhajamo god sv. Janeza, apostola in evangelista, »učenca, ki ga je Jezus ljubil«

Apostol Janez, pisec četrtega evangelija, pogosto imenovan tudi Janez pred Latinskimi vrati, je preživel vse druge soapostole. Bil je edini apostol, ki je umrl naravne smrti, kljub temu, da si je cesar Domicijan na vse pretege prizadeval, da bi ga ubil.
V zboru Jezusovih apostolov je bil Janez najmlajši. Po poročanju evangelista Mateja je bil Janez poklican v apostolsko službo, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem, ribičem po poklicu, popravljal mreže. Jezus je šel mimo ribičev zagledal oba mladeniča in na njegov klic sta brata takoj pustila vse ter šla za njim. O svojem prvem srečanju z Jezusom, pripoveduje tudi Janez na začetku svojega evangelija. Bil je učenec Janeza Krstnika, ki je nekega dne pokazal na mladega moža: »Poglejte božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta.« Janez in še neki drug Krstnikov učenec sta to slišala, šla za Jezusom in ga vprašala, kje stanuje. »Pridita in bosta videla,« jima je rekel. Janezu se je to srečanje vtisnilo tako globoko v srce, da se je še na stara leta spominjal časa: »Bilo je okrog desete ure.« Srečanje z Gospodom je Janeza povem prevzelo, vendar še ni spremenilo njegovega vzkipljivega značaja, zaradi katerega je Jezus njega in njegovega brata Jakoba imenoval »sinova groma«. Sicer pa je bil Janez med vsemi apostoli najbolj učljiv in je bil Gospodu vedno najbližji. V Jezusovi šoli si je vzkipljivi »sin groma«, širil obzorje ter doumeval skrivnost njegovega nauka in poslanstva. V zboru dvanajsterih je zavzemal vedno bolj častno mesto. Bil je priča Gospodovega poveličanja na gori Tabor in obujenja Jairove hčerke. Ko so Jezusa prijeli, je edini od apostolov ostal v Jezusovi bližini v njegovih najtežjih urah. Ob njem je bil tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod v varstvo zaupal najdragocenejše, kar je imel na tem svetu – svojo Mater. Na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena apostolom sporočila, da je Jezusov grob prazen, je skupaj s Petrom odhitel tja. Ko se je vstali Kristus prikazal apostolom, med ribolovom, ga je Janez prvi prepoznal in je Petru dejal: »Gospod je!«
Po Jezusovem vnebohodu je imel Janez v apostolskem zboru veliko veljavo. Verjetno tudi zato, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Kmalu je šel oznanjat evangelij v Efez in z njim je šla tudi Marija. Tam je Janez doživljal razne preskušnje.
Legenda ve povedati, da mu je nekoč neki poganski duhovnik ponudil kelih zastrupljene pijače in mu rekel: »Če to izpiješ in ne umrješ, bom tudi jaz sprejel vero v tvojega Boga.« Apostol je vzel kelih, ga z znamenjem križa blagoslovil in tedaj je iz posode planila kača. Ta prizor pogosto vidimo na njegovih upodobitvah. Ko je odklonil češčenje poganskih bogov, so ga odpeljali v Rim in ga vrgli v kotel vrelega olja, iz katerega je bil čudežno rešen.Nato je bil izgnan na otoček Patmos v Egejskem morju, kjer je napisal Razodetje ali Apokalipso, preroško knjigo nove zaveze in zadnjo knjigo Svetega pisma, ki govori o Jezusovem drugem prihodu in o dogodkih, ki pripravljajo nanj. Po smrti cesarja Domicijana (leta 96) se je smel vrniti v Efez, kjer je vodil krščansko občino in napisal svoj evangelij. V Efezu je napisal tudi troje pisem, v katerih poudarja Jezusovo glavno zapoved – ljubezen. Dočakal je visoko starost. Umrl je okoli leta 100 in je daleč preživel vse apostole.
Janez Evangelist je s svojim poslanstvom in delom je pustil velik pečat kasnejšim glasnikom Gospodove besede, na kar opominja tudi način kako je bil večinoma upodobljen.
Sv. Avguštin pravi, da se Janez »dviga v višave kakor orel nad oblaki človeških pomankljivosti in zre v svetlobo nespremenljive resnice z najostrejšimi in najbolj neomajnimi očmi, ki so oči srca.«

Pripravila: Urša Klobučar

Fotografije