11. februarja 1858 se je štirinajstletni Bernardki Soubirous, revnemu francoskemu dekletu, prvič prikazala čudovita mlada ženska. V bleščeči beli obleki, opasana z modrim pasom, se ji je prikazala v umazani, kamniti votlini, ki so jo domačini klicali “prašičje zavetišče”. 25. marca je razkrila svoje ime: “Jaz sem Brezmadežno spočetje.” Komaj štiri leta pred tem je Pij IX. razglasil versko resnico, da je bila Marija v telesu svoje matere brezmadežno spočeta in da je prejela odrešujoče milosti svojega Sina v pričakovanju svojega božanskega materinstva.
Štiri leta po prikazovanju v Lurdu je Cerkev po natančni in strogi preiskavi potrdila nadnaravni značaj teh prikazovanj. Takrat je bila Bernardka varovanka redovnic v Lurdu. Leta 1866 se je udeležila posvetitve oltarjev v spodnji cerkvi nad votlino, potem pa je odšla v samostan usmiljenk v Nevers v osrednji Franciji, kjer je z ljubeznijo stregla bolnikom vse do svoje smrti 16. aprila 1879. Leta 1933 je bila razglašena za svetnico.
Štiri leta kasneje je Cerkev po natančni in strogi preiskavi potrdila nadnaravni značaj teh prikazovanj. Takrat je bila Bernardka varovanka redovnic v Lurdu. Leta 1866 se je udeležila posvetitve oltarjev v spodnji cerkvi nad votlino, potem pa je odšla v samostan usmiljenk v Nevers v osrednji Franciji, kjer je z ljubeznijo stregla bolnikom vse do svoje smrti 16. aprila 1879. Leta 1933 je bila razglašena za svetnico. Votlino v Lurdu danes obišče več kot šest milijonov romarjev letno.

Osrednja slovenska slovesnost ob prazniku lurške Matere Božje ter dnevu bolnikov je danes potekala v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Slovesno sveto mašo je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ob njem so somaševali dr. p. Viktor Papež, vikar frančiškanskega samostana Brezje, msgr. Miro Šlibar, upokojeni bolniški župnik, Ciril Istenič, župnija Javorje, dr. Simon Onušič, župnija Gornji Logatec, p. Martin Gašparič, rektor bazilike na Ptujski gori ter Miro Marinič, župnija Spodnja Idrija.
V uvodu v sveto mašo je romarje pozdravil dr. p. Viktor Papež ter se jim zahvalil, da so kljub slabemu vremenu na praznik lurške Matere Božje priromali na Brezje.

Škof Šuštar je v nagovoru romarjem v baziliki in tistim, ki so sveto mašo poslušali preko radia Ognjišče, najprej spregovoril o 25. obletnici praznovanja lurške Matere Božje ter svetovnega dneva bolnikov.
“K Mariji romamo ob vseh priložnostih in ona nam vedno prihaja naproti. Papež Frančišek je za letošnji praznik bolnikov izbral Marijine besede 'Velike reči mi je storil Mogočni …’ (Lk 1,49). Praznik, ki ga je leta 1993 ustanovil sveti Janez Pavel II. je priložnost za razmislek predvsem o potrebah bolnikov in vseh trpečih. Janez Pavel II. je bil skozi vse svoje življenje blizu bolnim in preizkušenim, od atentata do zadnjih dni svojega življenja je to pokazal s svojim zgledom.”
Papež Frančišek v poslanici še zapiše: “Bernardka je po obiskovanju votline v moči molitve svojo krhkost spremenila v pomoč drugim. V moči ljubezni je bogatila svoje bližnje in predvsem darovala življenje za odrešenje človeštva. Lepa Gospa jo je prosila, naj moli za grešnike, kar nas opominja na dejstvo, da si bolniki in vsi trpeči ne želijo le zdravja, ampak tudi živahnega krščanskega življenja, gredo celo tako daleč, da postanejo pristni Kristusovi misijonarski učenci.”

“Papež Frančišek skupaj z mislijo na bolezen pomisli na greh. Največja bolezen je greh, še večja nevera in nezaupanje v Boga. Vedno moramo zaupati in to spremeniti v molitev, odrešenje. Težko je, ko ni več pogleda v večnost. Zato se moramo zahvaliti za vero in upanje, ki sta Božji dar. Današnja božja beseda nam razloži veliko stvari, izvirni greh, kjer se začne nezaupanje, strah pred Bogom, bolezen, sovraštvo in smrt. A tudi v tej nesrečni situaciji nas Bog ne zapusti. Tudi Marija je verjela, rodila Kristusa in občudovala velike Božje stvari. Zato poiščite v vašem srcu velike stvari in dogodke, za katere se lahko zahvalite. Tudi iz težkih trenutkov se rodi novo upanje.
Tu na Brezjah se ljudje zahvaljujejo za te velike in težke stvari. Kaj vse je potrebno, da izpolnemo božjo besedo?
Danes smo še prav posebej hvaležni tistim, ki pomagajo bolnim in bolnim, ki darujejo svoje trpljenje. Zahvala velja vsem dobrim ljudem, ki skrbite za bolne. Vsa dela ljubezni in dobrote Bog pozna in nagradi v nebesih. Marija je z nami vsemi in dela čudeže za vero.”
Ob zaključku je škof Šuštar spomnil na dve veliki dobri deli: Prvo je posredovanje vere in upanja v obliki osebnega pričevanja. Druga stvar pa je sprejetje največjih duhovnih darov v bolezni in starosti, kar so zakramenti, posebno zakrament bolniškega maziljenja. Potrebno je misliti tudi na dar bolniškega maziljenja.
“Bog razsvetljuj nas, da bomo bolnim pomagali in omogočili zakramente, ki jih bodo okrepili. Priporočimo se Mariji, da nam pomaga, da bomo hodili po poti Cerkve. Marija, pomagaj nam v tegobah, vodi nas h Kristusu. Amen.” Je nagovor zaključil ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar.

Po pridigi so škof in duhovniki romarjem podelili zakrament bolniškega maziljenja. Ob koncu svete maše pa so sledile še litanije Matere Božje.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

Fotografije