Novice
14. avgust 2017
Predvečer praznika Marijinega vnebovzetja Pri Mariji Pomagaj je bilo slovesno že na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja. Somaševanje je vodil letošnji srebnomašnik, dr. p. Miran Špelič.

Na predvečer največjega Marijinega praznika, Velikega šmarna, se je pri Mariji Pomagaj na Brezjah zbralo veliko romarjev, da s svojo prisotnostjo počastijo Njen praznik. Somaševanje slovesne svete maše je ob 19. uri v baziliki Marije Pomagaj vodil letošnji srebrnomašnik, dr. p. Miran Špelič. Ob njem so somaševali rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič, Peter Kokotec ter p. Milan Kadunc.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič. P. Miranu se je zahvalil, da je sprejel povabilo za vodenje slovesnega bogoslužja.
“Vsak praznik, tudi današnji, je praznik veselja,” je v uvodu v pridigo dejal srebrnomašnik p. Miran Špelič. Vse je povabil, da naj se tako kot apostol Janez, ki je po Jezusovi smrti Marijo sprejel za svojo mater, tudi mi začnemo zavedati, „da se je to praznično veselje o Marijinem Vnebovzetju začelo v trenutku strahu, stiske, žalosti“. „Jezus je odšel od nas. Ampak, ko je odšel, je odšel na takšen način, da je lahko ostal blizu vsem. Prej je bil blizu skupini svojih učencev, bil je blizu tistim nekaj tisočem, ki so hodili za njim po Galileji, Judeji, potem pa je, ko je navidez odšel, postal blizu vsem nam, ljudem vsega sveta, vseh časov. Le treba je stopiti na pot učencev. Prisluhniti Njegovi besedi, živeti po njej. Stopiti v skrivnost evharistije in On je z nami. Vsak trenutek. In tam, kjer je z nami On, tam je z nami tudi Marija,“ je poudaril p. Miran Špelič.
Nato se je obrnil k brezjanski milostni podobi, na kateri Jezus objema svojo Mater, Ona pa Njega. „Zelo nežen objem je to. Ni krčevito oklepanje, ampak kljub temu je ta objem nerazdružljiv. In tako nas Marija uči, kako je treba objeti Jezusa in kako se je potrebno pustiti objeti Njemu. In prav zato, ker se je Ona pustila objeti svojemu sinu, ni mogla biti daleč od Njega v njegovi slavi,“ je povedal in nadaljeval, da tako kot Marija objema svojega sina „objema obenem tudi vse tiste svoje sinove, ki jih je dal svoji materi pod križem. Objema Janeza, objema vsakega od nas zato, da bi potem tudi mi stopili v ta Jezusov objem. Objem slave“.
Poudaril je še, da nas Marija s svojim odhodom še tesneje objema, da bi prišli do Jezusovega objema. „Ko najbolj potrebujemo tolažbe, takrat se lahko zavemo, da je tudi Marija povzročila žalost svojega ljubljenega sina Janeza, vendar jo je razrešila, ker ga je vedela potolažiti, ker mu je vedela izpričati Jezusovo in svojo ljubezen. In tudi mi, bratje in sestre, v svojih žalostih, velikih in majhnih, sedanjih in prihodnjih stopimo do svoje nebeške Matere, kajti ni odšla od nas, ampak nam je takrat v naših žalostih še posebej blizu. Stopimo do Nje in pustimo, da nas objema na svoj skrivnosten način.“
Po sveti maši je sledila procesija z lučkami in milostno podobo Marije Pomagaj po vasi ter pete litanije Matere Božje.

Fotografije