Zamisel, da bi okronali Marijo in Jezuščka na milostni podobi Marije Pomagaj, so sprožili frančiškani. Na njihovo pobudo je ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 16. marca 1907 prosil papeža za dovoljenje za slovesno kronanje milostne podobe: »Sveti oče! V kraju Brezje, župnije Mošnje v ljubljanski škofiji, je svetišče preblažene Device, Pomoči kristjanov. To svetišče zelo obiskujejo verniki ne le iz ljubljanske škofije, temveč tudi sosednjih škofij in tu velika množica prejema sv. zakramente. Zato prisrčno in ponižno prosim v svojem imenu in v imenu manjših bratov sv. Frančiška, ki jim je izročeno oskrbovanje svetišča in romarjev, da Vaša svetost dovoli slovesno kronanje podobe preblažene Device in podeli vsem vernikom, ki bodo na dan kronanja in v osmini v tem svetišču prejeli sv. zakramente in molili po namenu sv. očeta, popoln odpustek.«

Knezoškof Jeglič je 24. junija prejel pritrdilen odgovor iz Rima. Papež Pij X. ga je s posebnim pismom pooblastil, da krona milostno podobo na Brezjah.
Slovesno kronanje Marijinih podob je redko. Kronanje milostne podobe na Brezjah naj bi bilo peto kronanje Marijine podobe v slovenskih krajih in v bližnji okolici. Leta 1715 so slovesno kronali podobo Matere božje na Trsatu. To naj bi bilo prvo kronanje Marijine podobe izven Italije. 6. junija 1717 so na Travniku v Gorici kronali svetogorsko podobo, nato 15. avgusta 1863 Marijino podobo na otoku Barbana blizu Gradeža, septembra 1869 pa žalostno Mater božjo v Trstu.

Na angelsko nedeljo 1. septembra 1907 ob deveti uri zjutraj se je na prostem pred cerkvijo na Brezjah začela slovesnost, na kateri so kronali milostno podobo. Milostno podobo so tedaj prvič uradno prenesli iz cerkve.
Časnik Slovenec, tednik Domoljub in cerkveni list Bogoljub so poročali, da je bilo slovesnosti okrog 30.000 vernikov z 90 zastavami in banderami. Začasna kapelica za kronanje je bila okrašena z zelenjem in cvetjem. Točno ob deveti uri se je začel iz samostana pomikati v cerkev sprevod duhovnikov. Štirje frančiškani so na okrašeni nosilnici odnesli Marijino podobo na okrašeni prostor pred cerkvijo. Na prižnico pri cerkvenih vratih je stopil knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, »ki je v krasnem govoru razvijal pomen dvanajsterih zvezd v kroni preblažene Device ter z vzgledi čudodelnosti Matere Božje z njemu prirojeno gorečnostjo vnemal srca vernikov do še večje in vztrajnejše ljubezni do nebeške Matere.« Poudaril je, da slavnostnega kronanja ne bo izvršil v svojem imenu, ampak v imenu samega papeža.

Kronanje podobe je zunanje znamenje globokega spoštovanja in pobožnosti do osebe, ki jo predstavlja. V našem primeru je kronanje v dejanju izražena iskrena in trdna vera slovenskega naroda v Marijino priprošnjo in zaupanje v njeno pomoč in je izpoved, da je Marija Kraljica našega naroda, da smo Marijin narod.

Fotografije