»Življenje tega ponižnega Frančiškovega sina ni bilo nič drugega kot nenehna vaja v veri, ki jo je krepilo upanje v združenje s Kristusom v nebesih«, je med sveto mašo na Trgu sv. Petra ob razglasitvi za blaženega, zanj dejal sv. Janez Pavel II.
Pij se je rodil z imenom Frančišek revnim kmetom v italijanskem kraju Pietrelcina. Že od zgodnje mladosti je želel postati kapucin. Njegov oče je odšel na delo v Ameriko, da bi zaslužil denar in sinu omogočil uresničitev poklica. Leta 1903 si je nadel kapucinsko oblačilo in sedem let kasneje prejel duhovniško posvečenje. Od leta 1918 pa do svoje smrti je pater Pij nosil vidne stigme – Kristusove rane. Sprva je molil, da bi jih bil rešen, a je pozneje ta dar sprejel. Njegova vera in upanje sta se uresničevala v ljubezni, s katero je sprejemal ljudi kot zdravnik duš in spovednik. Z željo, da bi ljudem lahko pomagal lajšati tudi telesne bolezni, je v kraju San Giovanni Rotondo ustanovil sodobno bolnišnico. V tamkajšnjem samostanu je prebil skoraj vsa leta svojega redovniškega življenja. Že za časa njegovega življenja so se tja zgrinjale velike množice romarjev. Pater Pij prav nič ni bil vesel tistih, ki so v San Giovanni Rotondo prišli zgolj iz radovednosti. Želel je, da bi romarji prihajali z vero in voljo po spreobrnjenju.
Bil je mistik, a se je čutil navadnega človeka in delil z ljudmi vse od kulture do verovanja. Ljudje so ga imeli za nekoga v svoji sredi.
Svoje blagoslovljeno zemeljsko poslanstvo je sklenil 23. septembra 1968.
Med svetnike katoliške cerkve je bil blaženi pater Pij slovesno umeščen 16. junija 2002, pred največjo množico ljudi , ki se je do takrat kdaj koli zbrala ob kakšni kanonizaciji. Od tega dne naprej se je njegovo ime, ki so ga v Italiji že množično častili, razširilo po vsem svetu.
Danes se ves svet navdušuje nad patrom Pijem, »svetnikom tretjega tisočletja«, kot se je nekoč navduševal nad Frančiškom Asiškim. Nekako nam je dano slutiti, da nas ne bo rešila niti tehnika s svojimi pripomočki niti znanost s svojimi obljubami , temveč le svetost. A ta svetost ni pravzaprav nič drugega kot ljubezen.

Pripravila: Urša Klobučar

Fotografije