Danes obhajamo slovesni praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Marijo je Bog izbral za odločilno nalogo v zgodovini odrešenja. Sodelovala naj bi na prav poseben, edinstven način pri izvedbi večnega božjega načrta. Vstopila naj bi v zgodovino odrešenja najgloblje, tako da bi v sebi na nek način povzemala in odsevala največje verske skrivnosti.

Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Marija je bila obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu. Ob Marijinem spočetju se pojavi nova oblika človekovega bivanja in vsi smo »izvoljeni, določeni«, da bi je bili deležni. Adam in Eva sta nasedla skušnjavcu v podobi kače, ki ju je zapeljal v »spočetje« greha. A Marijin »da« pri oznanjenju, razveljavi neposlušnost iz rajskega vrta in vsem ljudem povrne možnost, da ponovno zaživimo v raju. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.

Marija, Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom.

V 10. stoletju so praznik Brezmadežne obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja dalje. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. Na poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.”

Praznik brezmadežnega spočetja pa je tudi prav poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.

Marijino sodelovanje je bilo pomembno za ves svet in za vso človeško zgodovino, zato si dopustimo, da nas Božja mati, uči sprejemati Boga, se veseliti njegovih del, njegovih darov, se mu zahvaljevati in ga slaviti.
Marija ni postala velika zaradi svojih besed ali svojih del. Postala je velika, ker je poslušala Boga, ker ga je sprejela v svoje življenje in dovolila, da je On delal velike reči v njenem življenju.

Pripravila: UK