Novice
16. april 2018
Sv. Bernardka Lurška, devica in redovnica Danes obhajamo god Bernardke iz Lurda, ki je čudovit primer tega, kako Bog poskrbi in blgoslovi vse tisto, kar je po naravi ubogo, ponižno, krotko in preganjano.

Sv. Bernardka se je 7. januarja 1844 rodila zglednima krščanskima staršema, v skromni družini v mlinu Moulin de Boly v Lurdu v Franciji. Krščena je na ime Marija Bernarda.
Ker je njena mati že pričakovala naslednjega otroka, so le nekaj mesečno Bernardko dali v rejo neki gospe Mariji v Bartres blizu Lurda. Po šestnajstih mesecih je družina sprejela deklico nazaj. Ko je bilo Bernardki šest let je zbolela za astmo in jetiko. Pri desetih letih jo je botra vzela k sebi in tako pomagala obubožani družini, ki so jo izgnali iz mlina in mlin prodali. Kasneje se je družina preselila v celico opuščenega zapora. Bernardka je ponovno odšla k svoji rejnici v Bartres in se je v Lurd vrnila šele na začetku leta 1858, da se je pri sestrah v zavetišču pripravila na prvo sveto obhajilo.
11. februarja 1858 se je štirinajstletni Bernardki v Massabiellski votlini prvič prikazala lepa Gospa – Božja Mati Marija. 14. februarja 1858 je šla k votlini skupaj s prijateljicami, a je lepo Gospo videla le ona. K votlini je šla ponovno 18. februarja 1858 in Gospa jo je povabila, naj prihaja k votlini petnajst dni ter ji obljubila, da jo bo osrečila na drugem – ne na tem – svetu. Bernardka je nato prihajala k votlini od 19. do 21., od 23. do 25. ter 27. in 28. februarja, od 1. do 4. marca, nato pa še 25. marca, 7. aprila in 16. julija 1858. K votlini jo je vsakokrat gnala notranja moč. Ob votlini je Bernardka pokleknila, pričela moliti rožni venec, nato pa v zamaknjenju gledala Gospo in se z njo pogovarjala. Opazovalcev je bilo vsakokrat več, a Gospo je videla le Bernardka. Gospa jo je ob prikazovanjih učila moliti, še posebej za grešnike. Razodela ji je tri skrivnosti, ki pa so bile namenjene samo Bernardki in jih nikoli ni razodela. Poleg tega ji je tudi naročila naj z rokami izkoplje studenec, iz njega pije ter se umije v njem. Jé naj travo, ki raste okrog votline, naj gre k duhovnikom ter jim naroči, naj v Massabiellu sezidajo kapelo in naj poljubi zemljo za grešnike, k čemur je potem Bernardka povabila tudi ostale zbrane ljudi ob votlini.
4. marca 1858 je Bernardka po zamaknjenju izjavila: »Ko je odšla, se mi je nasmehnila. Toda ni se poslovila.« Na prigovarjanje župnika je Bernardka 25. marca 1858 Gospo vprašala, kdo je in Ona ji je na četrto vprašanje v vsej lepoti in z gesto rok odgovorila: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« Ob zadnjem prikazovanju 16. julija 1858 je bila pot k votlini na ukaz župana zaprta, zato je Bernardka Marijo gledala z druge strani reke. Marija je prišla po slovo. Po prikazovanju je Bernardka izjavila: »Nikdar je nisem videla tako lepe.«
Cerkvene in posvetne oblasti ter različne komisije so Bernardko zasliševale in jo preizkušale, a ona je vselej odgovarjala enako in v miru. 3. junija 1858 je Bernardka v kapeli zavetišča sester iz Neversa prejela prvo sveto obhajilo in bila v zavetišče 16. julija 1860 tudi sprejeta z namenom, da bi imela mir pred radovednimi obiskovalci. 18. januarja 1862 je komisija sporočila: »Prepričani smo, da je prikazovanje nadnaravno in da je Gospa, ki jo je videla Bernardka, presveta Devica Marija.« Cerkev je kmalu odkupila posesti okrog votline in pričela z urejanjem poti, gradnjo cerkva ter spremljajočih objektov. Romarjev je bilo vse več in po Marijini priprošnji je tod Bog delil obilne milosti duševnih in telesnih ozdravljenj.
Tako so zgradili tudi posebne prostore za bolnike in zdravniške preiskave ter za kopeli Lurškega studenca.
Bernardka je kasneje postala redovnica in se je s težkim srcem poslovila od jame prikazovanj – od njenih nebes, kot je rekla. Potem, ko je sestram razložila prikazovanja v lurški votlini, so ji zapovedali, da Lurda ne sme nikdar več omenjati. Zaradi bolezni Bernardka samostanski družini ni mogla veliko pomagati, zato pa je več molila in vdano prenašala trpljenje.
Umrla je na današnji dan med molitvijo rožnega venca, stara komaj 35 let. Pred smrtjo je izjavila: »Videla sem jo … Kako lepa je bila … Hitim, da jo spet vidim.«

Pripravila: Urša Klobučar

Fotografije